Izračun kazalnikov primarne energije in obratovalnega CO2 po revidirani EPBD
Konec marca smo objavili novico, da je Evropski parlament sprejel spremembo evropske direktive o energijski performančnosti stavb (EPBD), katere besedilo mora sedaj uradno potrditi še Svet ES (tukaj). Kot napovedano, sprememba bo stopila v veljavo z začetkom leta 2025.
V spremenjeni EPBD so nič-emisijske stavbe [1] opredeljene v členih 2 (2. odstavek), 7 in 11. Zahteve za nič-emisijske stavbe (NES) vključujejo, kot določeno v členu 11:
- NES ne smejo povzročati nikakršnih emisij ogljika na kraju samem zaradi uporabe fosilnih goriv (1. odstavek).[2]
- NES mora imeti zmogljivost odzivanja na zunanje signale in prilagajanja svoje porabe, proizvodnje ali shranjevanja energije, kjer je to ekonomsko in tehnično izvedljivo (1. odstavek).[3]
- Najvišji prag energijskega povpraševanja[4] za NES se določi tako, da se dosežejo vsaj stroškovno optimalne ravni (2. odstavek). Pri tem je najvišji prag za porabo energije NES vsaj 10 % nižji od praga skupne potrebne primarne energije, določene kot merilo za skoraj nič-energijske stavbe (sNES) (3. odstavek).
- Za NES se določi najvišji prag obratovalnih emisij toplogrednih plinov (5. odstavek).
- Celotna letna poraba primarne energije nove NES in prenovljene obstoječe v NES se, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, zagotovi z (7. odstavek):
- energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na mestu ali v bližini, ki izpolnjuje merila iz člena 7 Direktive (ES) 2018/2001 (RED);
- energijo iz obnovljivih virov, ki jo zagotavlja skupnost na področju obnovljivih virov energije v smislu člena 22 Direktive (EU) 2018/2001 (RED);
- energijo iz učinkovitega sistema daljinskega gretja in hlajenja v skladu s prvim odstavkom člena 26 Direktive (EU) 2023/1791 (EED);
- energijo iz brezogljičnih virov.
Tretja točka Dodatka I spremenjene EPBD določa, da se izražanje energijske performančnosti stavbe uporabi letno potrebna primarna energija na enoto površino (kWh/m2.a), pri čemer naj države članice opredelijo še dodatne numerične kazalnike skupne, neobnovljive in obnovljive primarne energije ter proizvedenih emisij toplogrednih plinov v kgCO2eq/(m2.a).
S tem v zvezi je evropsko združenje REHVA prejšnji mesec objavilo smernico z naslovom »Izračun kazalnikov primarne energije in obratovalnega CO2 po revidirani EPBD« (tukaj). Ker dokument izhaja iz že pred leti postavljene REHVA metodologije računanja celotno potrebne primarne energije za delovanje (ne samo) tehničnih sistemov stavbe, kot tudi deležev neobnovljive in obnovljive energije, bodo v pomoč tozadevni računski primeri, pripravljeni leta 2019 na tej osnovi in objavljeni na medmrežni strani IZS (tukaj). V tem dokumentu so bile, poleg samih primerov izračunov, predstavljeni tudi za uporabo priporočljivi faktorji pretvorbe za različne nosilce energije, saj so bili takrat tisti, navedeni v TSG-1-004:2010, za takšne izračune povsem neprimerni. Brez dvoma je potrebno v sedanjih izračunih upoštevati vrednosti faktorjev in emisij CO2 v obratovanju iz Tabele 1 v Prilogi 1 PURES 2022, vendar pri tem še vedno manjkajo vrednosti za »daljinsko ogrevanje in hlajenje« iz 2. odstavka 14. člena PURS 2022.
V skladu z določili Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in ob uporabi Akta o določitvi metodologije za izračunavanje faktorjev primarne energije, izpustov ogljikovega dioksida in učinkovitosti za sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja ter vsebini in obliki zbirnega pregleda načrtovanih ukrepov in povezanih podatkov, določi in objavi Agencija za energijo, kar pa po preverbi na njihovi medmrežni strani še vedno ni storjeno.
Spodaj je predstavljen prevod Tabele B2 iz standarda EN 15316-4-5:2017, ki navaja privzete utežne faktorje za toploto, katere osnutek je bil sicer objavljen na drugi strani računskih primerov. V njej so manjkale vrednosti utežnih faktorjev za odpadno toploto iz različnih bio-goriv in v celoti vrednosti za CO2. Ob poznanem razmerju vstopnih energentov za določen daljinski sistem si je mogoče poenostavljeno izračunati kazalnike in tako izdelati izkaze tudi v primerih, ko je obravnavana stavba priključena na sistem daljinskega gretja.
Nosilec energije |
Utežni faktorji |
||||||
fP,non-ren |
fP,ren |
fP,tot |
fCO2 (g/kWh) |
||||
1 |
Toplota iz kotlov a |
Trdo fosilno gorivo |
1,7 |
0 |
1,7 |
530 |
|
2 |
Tekoče fosilno gorivo |
1,6 |
0 |
1,6 |
400 |
||
3 |
Plinasto fosilno gorivo |
1,5 |
0 |
1,5 |
310 |
||
4 |
Trdo bio-gorivo |
0,4 |
1,4 |
1,8 |
70 |
||
5 |
Tekoče bio-gorivo |
0,7 |
1,4 |
2,1 |
110 |
||
6 |
Plinasto bio-gorivo |
0,6 |
1,4 |
2,0 |
150 |
||
7 |
Toplota iz soproizvodnje a |
Trdo fosilno gorivo |
0,8 |
0 |
0,8 |
500 |
|
8 |
Tekoče fosilno gorivo |
0,7 |
0 |
0,7 |
330 |
||
9 |
Plinasto fosilno gorivo |
0,7 |
0 |
0,7 |
160 |
||
10 |
Trdo bio-gorivo |
0 |
2,0 |
1,8 |
0 |
||
11 |
Tekoče bio-gorivo |
0 |
2,4 |
1,7 |
0 |
||
12 |
Plinasto bio-gorivo |
0 |
2,4 |
1,4 |
0 |
||
13 |
Nuklearno gorivo |
0,6 |
0 |
0,6 |
120 |
||
14 |
Odpadna toplota b |
z industrijskih postopkov |
Porabnik povezan s samim postopkom |
0 |
0 |
0 |
0 |
15 |
Porabnik povezan s samim postopkom + daljinsko gretje |
0,4 |
0 |
0,4 |
90 |
||
16 |
iz odpadkov |
S soproizvodnjo |
0,1 |
0 |
0,1 |
25 |
|
17 |
Brez soproizvodnje |
0,2 |
0 |
0,2 |
50 |
a Vrednosti so "konservativne" in izračunane z vključenimi izgubami razvodnega sistema.
b Vrednosti temeljijo na dogovorih.
Novico pripravil:
Mitja Lenassi, PI, CxA, BEMP
______________________________________________________________________________________________________________________________________________
[1] Pozor, to ni enako kot skoraj nič-energijske stavbe (sNES)!
[2] Sveže sprejet EZ-2 naj bi dopuščal uporabo plinskih (fosilnih) kotlov v stanovanjskih stavbah v primerih uporabe hibridnih sistemov gretja.
[3] S tem v zvezi glej novici IZS (tukaj in tukaj).
[4] Izraz energijsko povpraševanje (energy demand) EPBD ne opredeljuje. Načeloma izraz pomeni največjo, vršno, stavbi dovedeno energijo (kW) v izbranem časovnem okviru.
Nazaj