Evropski parlament sprejel spremembo evropske direktive o energijski performančnosti stavb
Evropski parlament je 12. marca uradno sprejel spremenjeno direktivo o energijski performančnosti stavb (EPBD Recast), ki sledi osnutku dogovora med Evropsko komisijo in Svetom (tj. državami EU) decembra 2023. Spremenjena EPBD določa, da se bodo emisije evropskega gradbenega sektorja do leta 2030 zmanjšale za 60 % in povsem do leta 2050. Poleg tega bodo vse nove stavbe od leta 2030 brez emisij (do leta 2028, če jih uporabljajo ali so v lasti javnih organov).
Vsaka država članica mora do leta 2027 oblikovati nacionalni načrt prenove stavb, da bi zagotovila prenovo nacionalnega fonda (ne)stanovanjskih stavb, tako javnih kot zasebnih. Načrti med drugim vključujejo pregled nacionalnega stavbnega fonda, časovni načrt z nacionalno določenimi cilji, ukrepi, naložbenimi potrebami in merljivimi kazalniki napredka, minimalne standarde energijske performančnosti. Direktiva tudi poudarja, kako je treba dati prednost prenovam energijsko najslabših stavb, ob upoštevanju velikega potenciala v smislu razogljičenja ter razširjenih družbenih in gospodarskih koristi.
Kar zadeva gretje in hlajenje, države članice zagotovijo spodbude za prehod s sistemov na fosilna goriva, to je z nadomeščanjem samostojnih kotlov na fosilna goriva. Direktiva določa, da od januarja 2025 države članice ne bodo več zagotavljala nobenih finančnih spodbud za vgradnjo samostojnih kotlov na fosilna goriva in si bodo prizadevale za popolno opustitev kotlov na fosilna goriva do leta 2040.
Kar zadeva naslednje korake, mora Svet ES uradno potrditi besedilo in bo pripravljeno za začetek veljavnosti leta 2025.
Vezano na računsko dokazovanje energijske performančnosti stavb je postalo dejstvo, da je bila vrnjena predhodno odstranjena dopustnost uporabe mesečne metode – druga točka Dodatka I (Skupni splošni okvir za izračun energijske performančnosti stavb). Kot tudi, da uporaba navedenih EN ISO standardov ni pravno zavezujoča.
Tretja točka Dodatka I še določa, da se izražanje energijske performančnosti stavbe uporabi letno potrebna primarna energija na enoto površino (kWh/m2.y), pri čemer naj države članice opredelijo še dodatne numerične kazalnike skupne, neobnovljive in obnovljive primarne energije ter proizvedenih emisij toplogrednih plinov v kgCO2eq/(m2.y). Kljub tej jasni opredelitvi glede dodatnih numeričnih kazalnikov lahko brez dvoma pričakujemo, da v Sloveniji brez »kazalnikov gradbene fizike« ne bo šlo. V ta del »energetske učinkovitosti stavb« je bilo pri nas enostavno preveč vloženo.
Sprememba EPBD v angleščini je dostopna tukaj.
Novico pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.,
Nazaj