Tudi Slovenija prejela opomin EK zaradi zamude pri prenosu prenovljene EPBD
Kot je sporočila sama Evropska Komisija (tukaj), je v julijskem paketu kršitev poslala uradni opomin (letter of formal notice) tudi Republiki Sloveniji. Razlog je zamuda pri popolnem prenosu prenovljene Direktive o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva (EU) 2024/1275) v slovenski pravni red. Glavni poudarki opomina Sloveniji obsegajo naslednja dejstva:
1. Zamujeni zakonski roki
Kot ste bili že obveščeni (tukaj), bi Slovenija morala večino določb prenovljene direktive EPBD 2024 v nacionalno zakonodajo vnesti do 29. maja 2026. Ker do tega datuma celoten zakonodajni paket ni bil uradno oddan v bazo MNE Evropske komisije, je bil sprožen samodejni postopek. Del opomina se nanaša tudi na obveznost iz člena 17, točka 15, ki zahteva, da države že od 1. januarja 2025 dalje ne bi smele več namenjati finančnih spodbud za namestitev samostojnih kotlov na fosilna goriva (plinske in oljne kotle). Kot je razumeti, je razlog očitka v tem, da se je še vedno omogočalo subvencioniranje zamenjave starih naprav s plinskimi kondenzacijskimi kotli v skupnih sistemih večstanovanjskih stavb, kjer prehod na druge vire tehnično ali ekonomsko ni bil takoj izvedljiv.
2. Status slovenske zakonodaje
Slovenija področje stavb in energetske učinkovitosti ureja primarno prek krovnega Energetskega zakona (EZ-2) ter specifičnega Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE). Čeprav je bil novi EZ-2 sprejet spomladi 2024, ne pokriva vseh novih, strožjih zahtev prenovljene EPBD iz leta 2024, kot so bistveno strožji redni pregledi tehničnih stavbnih sistemov, obvezna namestitev sončnih elektrarn na določene stavbe in uvedba potnih listov za prenovo stavb. Ker se prenovljena direktiva EPBD 2024 dotika tako gradnje kot same rabe energije, sta za njen prenos v slovenski pravni red solidarno in vzporedno odgovorni dve ločeni ministrstvi:
- Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko – MZIE:
- Energetske izkaznice: Ministrstvo vodi in posodablja Uradni register energetskih izkaznic ter predpisuje njihovo vsebino in metodologijo izdelave skladno z Zakonom o učinkoviti rabi energije (ZURE). To pomeni, da mora to ministrstvo poskrbeti za spremembo formata izkaznic na lestvico razredov od A do G. Pri čemer razred A pomeni stavbo z ničelnimi emisijami (NES), razred G pa 15 % energijsko najslabših stavb v državi.
- Finančne spodbude: Odgovorno je za nadzor nad izvajanjem ukrepov glede takojšnje prekinitve subvencioniranja samostojnih kotlov na fosilna goriva, kar je bila dolžnost že od januarja 2025.
- Ministrstvo za okolje in prostor – MOP:
- Gradbeni predpisi: Gradbeni zakon predstavlja temeljni gradbeni predpis, ki ureja zahteve za gradnjo objektov, pri čemer je energetska učinkovitost ena od bistvenih zahtevanih pogojev. In v sedanjem zakonu je naravno prezračevanje določeno kot tisto, s katerim se dosega energijska učinkovitost, razen v primerih nezmožnosti doseči predpisane kakovosti zraka. Pomeni, nujna je že samo tozadevna sprememba GZ-1.
- PURES in TSG: Določa tehnične parametre za gradnjo, torej kdaj in pod kakšnimi pogoji se stavba projektira kot nič-emisijska (NES) in kako se vanjo umeščajo sončne elektrarne. Metodologija izračuna bo morala preiti z zastarelih in zato za stroko tudi škodljivih mesečnih/stacionarnih metod na urno/dinamično metodo. Potrebna bo popolna opustitev fosilnih goriv za gretje, obvezna integracija sončne energije, vključitev pripravljenosti na pametne sisteme krmiljenja, uvesti življenjski cikel stavbe z emisijami ekvivalenta CO₂…
3. Naslednji koraki in časovni okvir za Slovenijo
Slovenija ima, tako kot ostale članice, od prejema opomina na voljo dva meseca za odgovor. Prvi mesec je že za nami. V zadnjem mesecu mora RS:
- Pojasniti Evropski komisiji, katere dele direktive je že prenesla in kje so razlogi za zamudo.
- Predložiti jasen časovni načrt s predlogi zakonov ali pravilnikov, ki bodo vrzel odpravili.
Če Slovenija v tem roku ne bo ustrezno ukrepala ali EK ne bo prepričala s svojim odgovorom, bo postopek napredoval v naslednjo fazo, to je izdajo obrazloženega mnenja (reasoned opinion), kar je zadnji korak pred možnostjo vložitve tožbe na Sodišču EU.
Stanje danes. Ne MOP in ne MZIE se nista obrnila na IZS, ki ima po 27. členu ZAID zakonsko nalogo nastopati kot posvetovalni organ državnih organov, državne uprave in univerz. Kot tudi ne nobena od morda že sodelujočih fakultet pri vsem tem.
Novico pripravil:
Mitja Lenassi, PI, CxA, BEMP