Objavljeni faktorji primarne energije, energetski izkoristki in trajnostni kazalniki sistemov daljinskega gretja v letu 2024
V začetku decembra je Agencija za energijo končno objavila »Faktorje primarne energije, energetske izkoristke in trajnostne kazalnike sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja« tudi za leto 2024, ki so skupaj s tistimi za leto 2023 dostopni tukaj. O lanskoletni objavi podatkov za leto 2023 ste bili že obveščeni (tukaj), kaj lahko ti pomenijo za energijsko učinkovitost stavb pa v kasnejšem blogu z analizo primerjave uporabe daljinskega gretja in električno gnanih toplotnih črpalk (tukaj).
Slika 1 prikazuje sedaj objavljene podatke za obe leti, ki vključujejo tri faktorje primarne energije (skupnega, obnovljivega in neobnovljivega) in energetski izkoristek za sisteme daljinskega gretja v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju. Med njimi ni tudi trajnostnega kazalnika, to je ekvivalenta CO2. Medsebojna primerjava sedaj objavljenih podanih podatkov za leti 2023 in 2024 je manj zanimiva, saj je to mnogo bolj primerjava objavljenih podatkov za leto 2023 sedaj in v lanskem letu, pri čemer lanskoletno objavo prikazuje slika 2. Številčne vrednosti za leto 2023 so precej spremenjene od tistih, objavljenih v lanskem letu, povsem sta izginila podatka o ekvivalentu CO2 in trajnostnem kazalniku.
Slika 1: Sedaj objavljeni podatki za tri SDO za leti 2023 in 2024, ki vključujejo tri faktorje primarne energije in energetski izkoristek
Slika 2: Lansko leto objavljeni podatki za tri SDO za leto 2023, ki vključujejo tri faktorje primarne energije, kazalnik izpustov CO2, energetski izkoristek in trajnostni kazalnik
Razlog za ukinitev kazalnika izpustov CO2 je mogoče iskati v evropski Direktivi (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev). Namreč, ta v 26. členu, ki obravnava oskrbo z gretjem in hlajenjem, zaradi zagotovitve učinkovitejše porabe primarne energije in povečanja deleža energije iz obnovljivih virov v oskrbi s toploto in hladom, ki se dovaja v omrežje, določa tozadevna merila. V prvi točki člena z možnostjo, da mora učinkovit sistem daljinskega gretja in hlajenja uporabljati določene najnižje deleže energije iz obnovljivih virov, odvečne toplote, energije iz soproizvodnje ali njihove kombinacije, v drugi točki alternativno, da se lahko države članice odločijo tudi za merila trajnostnosti, ki temeljijo na količini emisij toplogrednih plinov (TGP) na enoto toplote ali hladu, dobavljene odjemalcem. V slednjem primeru je na tem mestu predpisana največja količina emisij TGP, kot to prikazana na sliki 3.
Slika 3: Največja količina emisij TGP za sisteme daljinskega gretja in hlajenja, določena v drugi točki 26. člena direktive.
Pomeni, do konca tega leta znaša dovoljen ekvivalent 200 g/kWh, od začetka januarja bo znašal samo še 150 g/kWh. Glede na predstavljene podatke v lanskem letu je to merilo od prikazanih treh sistemov izpolnjeval en sam!
Kot ste bili obveščeni (tukaj), smo že novembra 2024 na MNVP in MOPE poslali vprašanje glede projektiranja sNES in priklopov na sisteme daljinskega gretja, vendar tozadevnega odgovora od MOPE vse do danes nismo prejeli. Od MNVP zgolj v vednost obvestilo o odstopu tega vprašanja v celoti MOPE, čeprav spada vprašanje glede projektiranja v PURES 2022, katerega je v celoti pripravilo MNVP, ki vsebuje tudi tabelo 14, predstavljeno na sliki 4. Iz te izhaja, da ima (vsakršna) TČ prednost pred »energijsko učinkovitim daljinskim gretjem«. Kar sovpada tudi z našo ugotovitvijo v utemeljitvi poslanega vprašanja.
Slika 4: Priporočen vrstni red rabe tehnologij TSS pri gretju in hlajenju stavb.
V času, ko pričenjamo s projektiranjem samo še brezogljičnih stavb in tudi takšnih prenov, podatek o izpustih CO2 v dobavljeni toploti umanjka. Kar »izdelovalcev izkazov« pričakovano ne bo oviralo, kot tudi ne že kaj drugega.
Novico pripravil:
Mitja Lenassi, PI, CxA, BEMP