Projektantska pogodba: ko naročnik piše pravila igre - 2. del
Projektant se znajde v podrejenem in neenakopravnem položaju že v trenutku, ko poda ponudbo, zlasti v primeru javnega naročanja. To je še posebej izrazito, ko naročnik nastopa iz pozicije moči, čeprav bi morala biti pogodba rezultat svobodne volje dveh enakovrednih partnerjev, usmerjenih k istemu cilju.
Septembra 2025 je bil objavljen prispevek z namenom opozoriti na neljube prakse, ki jih naročniki umeščajo v pogodbe, vse v cilju pritiska na projektanta kot prevzemnika del.
Prispevek si lahko preberete https://www.izs.si/aktualno/izs-blog/projektantska-pogodba-ko-narocnik-pise-pravila-igre
V tem prispevku pa se bom osredotočil na nedaven primer ene od slovenskih občin za razpis izdelave projektne dokumentacije za objekt klasifikacije CC-SI 126 (novogradnja + rekonstrukcija: IDP, DPP, DGD, PZI).
A. Pomanjkljivi vhodni podatki in visoke zahteve
Oglejmo si rizike.
Za predmetni primer bom uvodoma povzel dejstva, s katerimi se je srečal ponudnik:
- že izdelana idejna zasnova: slabo podane zahteve vezane na poseg v obstoječo stavbo, brez potrebnega opisa posegov, nedefinirani (neprepoznani) posegi v nosilno konstrukcijo itd.;
- projektna naloga: za namenski objekt ni bila izdelana; objavljena je bila splošna projektna naloga za tovrstne objekte;
Op.: Ponudnik torej mora sam »ugibati« potrebne vsebine.
- v dodatnih pojasnilih je bilo podano: »Morebitni konstrukcijski posegi, ojačitve ali sanacije obstoječe stavbe se predvidijo in opredelijo v IDP glede na predlagano rešitev in ugotovitve ob ogledu objekta.«;
Op.: Torej ponudnik s ponudbo prevzema rizik iz naslova vsebin poseganja v konstrukcijo stavbe.
- v dodatnih pojasnilih je bilo podano: »Vrsta in obseg morebitnih preiskav obstoječega objekta se določi v okviru izdelave IDP, skladno s predlagano projektno rešitvijo.«;
Op.: Torej ponudnik s ponudbo prevzema rizik morebitnih preiskav, ki jih seveda še ne more poznati ali predvideti.
- v dodatnih pojasnilih je bilo podano: »V fazi projektiranja je potrebno pridobiti obstoječo projektno dokumentacijo (Zgodovinski arhiv), iz katere bo razvidna izvedba nosilne konstrukcije objekta.«;
Op.: Torej se breme pridobivanja podatkov o obstoječi stavbi prelaga na ponudnika, vse v okviru pogodbenega roka. Vprašanje: Zakaj naročnik kot odgovorna oseba ni sam zagotovil omenjene dokumentacije kot vhodni podatek?
- pogodbeni rok za izdelavo IDP je samo 30 dni;
Op.: Torej vključno s pridobivanjem arhivskega gradiva, analizo poseganja v konstrukcijo stavbe, morebitnimi preiskavami obstoječega stanja konstrukcije ...!?
- tudi ostali pogodbeni roki so nerealno kratki, v pogodbi pa je dodatno še določilo: »V rok za izdelavo projektne dokumentacije je vključen čas, ki ga izvajalec potrebuje za popravek projektne dokumentacije v skladu z morebitnimi pripombami naročnika.«
Vse omenjeno predstavlja močno povečan rizik v luči neobičajnih, nekorektnih in izjemno nevarnih pogodbenih zahtev, ki nikakor ne sodijo v projektantsko pogodbo na način, kot je predviden s predmetnim razpisom. Zato podane zahteve zaslužijo podrobno kritično analizo.
B. Pogodbeni rizik - seznanitev z vsemi okoliščinami
Pogodba:
»Izvajalec s podpisom te pogodbe potrjuje, da je seznanjen z obstoječo dokumentacijo, s predvideno lokacijo izvajanja del, predvidenim načinom izvedbe ter obstoječim stanjem terena.«
Op.: Izvajalec torej ob prej podanih nejasnostih podpiše, da je z vsemi okoliščinami že seznanjen.
C. Pogodbeni rizik - prevzem nesorazmerne odgovornosti in povrnitev celotne škode
Pogodba:
»Naročnik predvideva, da se bo izvedba investicije sofinancirala iz sredstev EU, zato bo izvajalec v primeru zvišanja vrednosti izvedbe GOI del, kot je opredeljeno s pripravljeno dokumentacijo iz razlogov pomanjkljive projektne dokumentacije ali napak v projektni dokumentaciji in v primeru, da to ne bo upravičen strošek, v celoti prevzel odgovornost za povrnitev nastale škode naročniku iz tega naslova.
S podpisom te pogodbe izvajalec izjavlja, da je z navedenim tveganjem seznanjen, da ga je vključil v ponudbeno ceno in da v celoti ter brez ugovorov prevzema obveznosti iz tega odstavka, vključno z odgovornostjo za povrnitev škode, ki bi naročniku nastala iz tega naslova.«
Gre za izjemno nevaren člen. Oglejmo si rizike:
a) Kaj pogodba pomeni v praksi:
- sprožilec odgovornosti je lahko:
• kakršno koli zvišanje vrednosti GOI del,
• ki ga kdo (revizor, organ, naročnik) poveže s projektno dokumentacijo.
- če EU organ (oz. predstavnik) reče: »To ni upravičen strošek«, projektant plača razliko.
Tu ne gre za zahteve po krivdi iz naslova neke hude napake, posledica pa je vseeno lahko izrazito negativna za projektanta.
b) Izjemno nevarna je definicija »škode«:
To pomeni:
- ne gre samo za stroške popravkov dokumentacije, ampak morebiti za:
• neupravičeno izplačana EU sredstva,
• vračilo subvencij,
• finančni popravki,
• zamudne obresti,
• potencialno celotna razlika investicije.
Zneski so lahko večkratnik vrednosti projektantske pogodbe.
c) Izjava, da je tveganje že vračunano v ceno in da v celoti ter brez ugovorov prevzema obveznosti …:
Slednje ima dva zelo resna učinka:
- onemogoča kasnejše ugovore:
• ne moreš trditi, da je člen nesorazmeren,
• ne moreš se sklicevati na presenečenje ali nerazumno tveganje,
- zavarovalnica bo zelo verjetno zavrnila kritje:
• ker si prostovoljno prevzel pogodbeno razširjeno odgovornost.
d) Za kakšne »napake« bi projektant tukaj realno plačal?
Odgovor: za bistveno širši nabor kot v običajnem pravu.
Primeri, kjer bi naročnik lahko terjal povračilo (realni scenariji):
1. premalo natančen popis del:
• četudi je popis strokovno korekten,
• vendar se med gradnjo pojavijo dodatna dela,
in EU revizor reče: »To bi moralo biti predvideno«.
Razlika = neupravičen strošek; sledi odgovornost projektanta.
2. sprememba tehnične rešitve med izvedbo:
• projekt je izvedljiv,
• naročnik ali izvajalec predlaga »boljšo rešitev«,
• nova rešitev je dražja,
• EU organ zavrne razliko.
Naročnik lahko reče: »Če bi bil projekt boljši, spremembe ne bi bilo.«
3. različna razlaga »pomanjkljive dokumentacije« (nevarno nedoločen pojem):
• manj podrobni detajli,
• generične specifikacije,
• »preveč odprte« postavke,
• celo racionalna projektantska odločitev.
Ali pri tem gre za napako? – gre torej le za interpretacijo.
4. neskladje med ocenjenimi in dejanskimi cenami trga:
• projekt je tehnično pravilen,
• cene materialov se spremenijo,
• popisi niso »dovolj robustni«.
EU lahko izjavi: neupravičen strošek.
Naročnik lahko poda: projektant je kriv.
Dejansko je opisani člen pravno in strokovno problematičen, ker je odgovornost objektivna, pri čemer ni pomembno, ali si ravnal strokovno, ali je šlo za kompleksnost, ali so bile podlage nepopolne. Dovolj je že posledica za izterjavo »škode«.
Tudi odgovornost ni omejena ne po višini ne po času, ne po vrsti škode. Slednje nikakor ni sorazmerno projektantski vlogi.
S podpisom pogodbe projektant prevzema tveganje EU pravil, pri čemer nima vpliva na presojo organov EU, interpretacijo upravičenih stroškov, naknadne revizije. Pa vendar bo vseeno plačal posledice.
Kako pa bi sodišče gledalo na morebiten primer spora?
Naročnik bi rekel: »Podpisal je, vedel je, sprejel je.«
Projektant se bo zelo težko skliceval na običajno projektantsko odgovornost in dolžno skrbnost. Realno bi šlo za veliko tveganje in verjetnost izgube spora.
Opisani člen torej ni namenjen uravnoteženju tveganj, ampak prenosu sistemskega EU tveganja na projektanta, brez realne možnosti obvladovanja in brez zavarovalnega kritja. V praksi bi podpis pomenil, da lahko projektant odgovarja za večkratnik vrednosti pogodbe tudi za okoliščine, na katere nima vpliva, sploh z izrecno izjavo, da je tveganje »že vračunano v ceno«.
D. Pogodbeni rizik - še druge posledice pogodbe
Pogodba obsega še druga nesorazmerna določila, iz katerih izhajajo posledice:
- projektant nosi tveganje sprememb zasnove,
- projektant v celoti odgovarja za vsako zvišanje vrednosti GOI del, ki bi izhajale iz naslova projektne dokumentacije,
- odgovornost ni omejena (ne z zavarovalno vsoto ne z vrednostjo pogodbe),
- ni razlike med objektivno napako projektanta in spremembo zahtev naročnika ali interpretacijo tretjih oseb,
- če upravni organ ob vlogi za gradbeno dovoljenje izda negativno mnenje ali odločbo, je naročnik upravičen unovčiti zavarovanje za dobro izvedbo in odstopiti od pogodbe ali obračunati pogodbeno kazen, vključno tudi za vso nastalo škodo, ki vključuje tudi škodo zaradi izgubljenih sredstev sofinanciranje; pri čemer ni jasno opredeljeno, ali se to lahko nanaša tudi že na zgolj običajen poziv za dopolnitev dokumentacije ali vloge (projektant je pri tem prepuščen odločitvi in kriterijem uradnika in naročnika),
- izvajalec se vnaprej odpove ugovorom in izrecno izjavi, da je tveganja že vključil v ceno,
- poleg običajnih kazni za zamudo se kazni seštevajo tudi s škodo, ki bi nastala z zamudo v obliki izgube nepovratnih sredstev,
- pogodba nima roka veljavnosti (predmet pogodbe je namreč tudi projektantski nadzor).
E. Zaključek
S podpisom podpisane pogodbe ne bi šlo za podjetniško tveganje – ampak gre za finančno past!
Projektantska pogodba nesporno prelaga nesorazmerna tveganja na projektanta ter mu jemlje možnost enakovrednega partnerskega odnosa z naročnikom.
Naročniki bi morali pri pripravi pogodbe ravnati odgovorno in strokovno. Le s poštenim in uravnoteženim pristopom lahko ustvarimo okolje, v katerem bodo projektantske storitve kakovostne, projekti izvedljivi in odnosi med partnerji dolgoročno korektni.
Epilog
Na predmetni razpis je prispela zgolj ena ponudba, in sicer s strani dotedanjega izdelovalca idejne zasnove.
Pripravil:
mag. Vinko Volčanjk, univ.dipl.inž.el.