INŽ.BLOG

Gradbeni posegi kot način razširjanja tujerodnih invazivnih rastlin ali širjenje japonskega dresnika z gradbenimi posegi

Uvod
Na začetku je prav, da si najprej razjasnimo termin invazivne tujerodne rastline. Zato povzemamo kar nekoliko širšo razlago, ki vključuje še živali, s portala RS (https://www.gov.si): »Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali so tujerodne vrste, katerih ustalitev in širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, torej ekosisteme, habitate ali vrste; ali pa ogroža zdravje ljudi in gospodarstvo”. Besedo invazivne pridobijo tujerodne rastline, ki se znajdejo v novem okolju, brez naravnih sovražnikov. Če jim ustrezajo še neživi dejavniki novega okolja (klimatske razmere, lastnosti tal,…), so izpolnjeni vsi pogoji za njihovo hitro – invazivno širjenje.

Razlaga govori v množini, kar pomeni, da je invazivnih rastlin več in seznam »najpomembnejših« je objavljen na istem portalu. V prejšnjem blogu sem že pisal o pelinolistni ambroziji (Ambrosia artemisiifolia) (Izvajalci so dolžni odstranjevati ambrozijo iz gradbišč - IZS ), ki tudi spada v to skupino, tokrat pa bom nekaj besed namenil japonskemu dresniku. Zakaj od množice invazivnih rastlin prav japonskemu dresniku? Z njim se srečujem praktično od začetka svoje poklicne poti in v tem času lahko zaključim, da je njegova pojavnost vse večja, njegova prisotnost pri končni ureditvi gradbenega posega kvarno vpliva na videz izdelka, predvsem pa se ga je izredno težko, če že ne skoraj nemogoče, znebiti.

Taksonomija in opis
Taksonomsko japonski dresnik uvrščamo v družino Polygonaceae – Dresnovke. Pri nas obsega ta družina 6 rodov s 34 vrstami (Mala flora Slovenije). V literaturi ga najdemo pod različnimi latinskimi imeni: Reynoutria japonica (Houtt.), Fallopia japonica (Houtt.) ter Polygonum cuspidatum (Sieb. Et. Zucc.).
Japonski dresnik je zelnata trajnica, ki raste v skupinah od 1 do 3 m visoko. Steblo je votlo, kolenčasto, (podobno bambusu), proti vrhu nekoliko razraslo (vejnato), gladko z membranasto prevleko. Listi so podolgovato jajčasti z okroglim ali prisekanim dnom. So 5-15 cm dolgi in 5-12 cm široki s pecljem dolžine 1-3 cm. Zeleno – beli cvetovi so 2,5-3 mm dolgi in na gosto nanizani na latu.
Značilen zanj je razvejan koreninski sistem z odebeljenimi koreninami (rizomi), ki presegajo dolžino 6 m in se širijo tako v širino kot globino. Rastlina je prikazana na sliki 1, del njenega koreninskega sistema pa prikazuje slika 2. Prav koreninski sistem je dresnikov glavni preživetveni potencial. Nadzemni del v zimskem obdobju odmre, spomladi pa iz koreninskega dela poženejo nove rastline.

Območja pojavljanja in način širjenja
Pri nas se dresnik intenzivno razrašča ob vodotokih, najdemo pa ga še v obcestnem prostoru, na območju železnic ter na ostalih zemljiščih, na katerih se ne izvaja intenzivno gospodarjenje. Večina literature navaja, da se dresnik izven svojega naravnega okolja razširja prvenstveno vegetativno, to je z raznosom njegovih koreninskih delov z ene lokacije na drugo. Če izvzamemo prvi vnos, je ob vodotokih proces širjenja od začetne lokacije dolvodno »naravno« s procesom erozije rečnih bregov ter odlaganjem erodiranega materiala z deli rastline niže ob vodotoku. Drugod za širjenje poskrbi človek s svojimi dejavnostmi, kamor sodijo predvsem gradbeni posegi. V primeru, da se dresnik nahaja na lokaciji pred gradbenim posegom, bo zanesljivo tudi po izvedeni gradnji, saj se praviloma odstranjeni zgornji rodovitni del tal skupaj s koreninami uporabi za končno ureditev (humuziranje) območja gradbenega posega. Pri infrastrukturnih projektih, kot je izgradnja ali rekonstrukcija ceste, to pomeni, da lahko prvotno zelo lokalno pojavljanje dresnika razširimo na celotno območje posega. Še večjo težavo pa predstavlja prenašanje zemljine med posameznimi gradbišči istega izvajalca neposredno ali pa posredno z oddajo viška zemljine prevzemniku oz. predelovalcu gradbenih odpadkov in od tam v ponovno uporabo na drugi lokaciji. Za vznik nove rastline je namreč potreben že zelo majhen delček korenine (slika 3).

Slika 1: japonski dresnik – nadzemni del rastline	Slika 2: V območju stebla je odebeljen koreninski sistem, od koder se širijo večmetrski koreninski odganjki	Slika 3: Vznik nove rastline iz dela prenesene korenine

Težave, ki so povezane s širjenjem japonskega dresnika
Na tem mestu bi se lahko vprašali, v čem pa je sploh težava? Rastlina ni strupena, na prvi pogled celo zanimiva, sploh konec meseca avgusta, ko se odene v obilico belih cvetov. Ne nazadnje je bil prav njen videz povod za njen prenos izven naravnega areala ter s tem povezana uporaba za hortikulturne in zbirateljske namene. Poleg tega nas tare ogromno drugih težav, kot so klimatske spremembe, naravne katastrofe, onesnaževanje okolja, finančne težave itd., tako, da se zdi širjenje ene tujerodne rastline res nepomembno.
Kot glavna težava širjenja dresnika je njegov vpliv na naše naravne ekosisteme. Z njegovo razrastjo se ustvarijo velike zastrte površine monokulturne narave, na območju katerih se izredno zmanjša biotsko raznovrstnost. Pod dresnikom ne uspeva nič drugega, saj površino pod sabo popolnoma zasenči. Okrnjena pestrost rastlinskega sveta posledično zmanjša pestrost živalskega dela biocenoze. Na območjih ob vodotokih, kjer je njegova pojavnost največja, zmanjšuje dostopnost do bregov in s tem njihovo razvrednotenje za turistične in rekreativne namene, oziroma spreminja videz krajine.
Njegova prisotnost pri končni ureditvi okolice gradbenega objekta pomeni, da bo prizadeta praktično vsa načrtovana in izvedena končna (hortikulturna) ureditev v okviru gradnje. Na površinah, ki se jih bo po izvedeni gradnji ekstenzivno upravljalo, bo dresnik površino popolnoma okupiral ali pa bodo s tem povezani dodatni stroški vzdrževanja v smislu pogostejše košnje ter izvajanje dodatnih ukrepov za njegovo zatiranje.
Slika 4 prikazuje razraščanje japonskega dresnika na območju avtocestnega priključka Bizovik. Dresnik je v delu že popolnoma prerastel izvedeno zasaditev ob izgradnji avtoceste, preostanek le-te je še viden v nadaljevanju proti izteku priključka. Kot vidimo, je dresnik z bujno rastjo že posegel v svetli profil avtoceste in zakril smernik. Če bi bil na lokaciji postavljen še prometni znak, tudi ne bi imel več funkcije. V tem primeru je za zagotavljanje vidnosti cestne opreme nujno potrebno izvesti prvo košnjo prej kot običajno pa še ponoviti je je treba večkrat, kar pomeni večji strošek za košnjo ter kar je danes vse bolj pomembno, dodatno okupacijo delovne sile.

Slika 4: Razraščanje japonskega dresnika na AC priključku Bizovik	Slika 5: Ob koncu avgusta oziroma začetku septembra se dresnik oddane v obilje belih cvetov

Njegovo širjenje iz območij ekstenzivne uporabe na območje kmetijskih zemljišč ima za posledico izgubo donosov pridelka ali pa dodatne stroške za njegovo zatiranje. Zgoraj našteti primeri so najbolj očitni v našem prostoru. Težav, ki jih povzroča dresnik, je seveda še veliko več in na svetovnem spletu si lahko ogledamo številne primere posredne in neposredne škode, ki jih povzroča dresnik.

Ukrepi za preprečevanje širjenja japonskega dresnika z gradbenimi posegi
Kot prvo in najbolj pomembno je, da pred izvedbo gradbenega posega pregledamo območje gradnje glede na njegovo prisotnost. Rastlino lahko vsak opazi in prepozna. Lahko se nam izmuzne, če njena prisotnost ni pogosta in je območje posega veliko, kamor zagotovo sodijo vsi večji infrastrukturni projekti. Omenili smo že, da pojavljanje dresnika na zemljišču pred posegom skoraj zagotovo pomeni tudi njegovo pojavljanje po posegu. Praktično nemogoče je izkopati vse korenine, razen če gre za globoke izkope. Je pa pojavnost koreninskega sistema v zgornjem rodovitnem delu tal večja, zato je treba ravnanju z izkopom tega dela tal posvetiti še več pozornosti, glede na predlagane ukrepe v nadaljevanju.
Če smo rastlino evidentirali, pomeni, da moramo v nadaljevanju postopati skrbno, in sicer:

• Zemeljskega materiala ne prevažamo na druga gradbišča.
• Uporaba viškov izkopov za reciklažo ni primerna.
• Vse viške izkopov na širšem območju pojavljanja dresnika je treba odpeljati na trajna odlagališča.
• Če se v sklopu izravnave mas uporablja izkopni material za zasipe, naj se le ta vgradi v spodnje horizonte.
• Znotraj gradbišča ne premeščamo izkopnega materiala oziroma ne prenašamo materiala z mesta pojavljanja dresnika na druge lokacije gradbenega posega.
• Z mehanizacije in transportnih sredstev je pred izstopom z gradbišča treba očistiti zemljino, ki se drži njihovih delov.
• Po izvedeni gradnji vzpostaviti sistem spremljanja in vzdrževanja z izvajanjem zatiranja dresnika.

Zatiranje japonskega dresnika
V letih 2003 in 2004 smo v sklopu razvojno raziskovalne naloge z naslovom »Poskusno zatiranje japonskega dresnika ob ljubljanski obvozni cesti« izvajali, kot pove že naslov, poskusno zatiranje japonskega dresnika. Uporabili smo več načinov zatiranja, od manualnih (košnja, puljenje, izkopavanje), zastiranje površin s prekrivno folijo ter tretiranje s herbicidi z različnimi načini aplikacije v različnih obdobjih in različnih koncentracijah. Izvajali pa smo tudi postopke, to je kombinacije zgoraj navedenih načinov. Skupaj smo preskusili 31 različnih postopkov. V nadaljevanju povzemamo ugotovitve ter na podlagi ugotovitev, priporočila za zatiranje japonskega dresnika.
Kot prvo, so vse manualne metode dokaj neučinkovite. Uspešnost teh metod je odvisna od stadija, v katerih se dresnik nahaja. Pri vseh začetnih stadijih, ko se rastlina še nahaja posamično in v manjših šopih, smo lahko tudi uspešni. Zato začnemo po končani gradnji s spremljavo in puljenjem (izkopavanjem) rastlin, ki so pričele z odganjanjem iz prenesenih koreninskih delov, kot jih prikazuje slika 3. Vznik iz koreninskih delov ne bo sočasen, ampak se bo pojavljal postopoma, glede na velikost koreninskega dela in globine, v katero je bil zakopan. Posledično je potrebno preglede in omenjene ukrepe v začetnem obdobju po končani gradnji oziroma že takoj po končani, ureditev okolice izvajati pogosteje.
Kot drugo, čeprav je njihova uporaba nam vsem nepriljubljena, pa je uporaba herbicidov najpreprostejša in najučinkovitejša metoda. Pri tem je potrebno uporabiti sistemični herbicid, pri čemer sistemični pomeni, da učinkovina prodira globoko v rastlino oziroma se z njenimi sokovi prenaša po rastlini. Pri dresniku je namreč treba uničiti korenine, iz katerih spomladi zrastejo nove rastline. Najprimernejši čas tretiranja s herbicidi je proti koncu poletja, ko začne rastlina premeščati koristne snovi iz nadzemnega dela v koreninski sistem in skupaj z njimi tudi herbicid. Pri zatiranju, ki smo ga izvajali, se je kot najboljše izkazalo apliciranje herbicida z injekcijo neposredno v votlo steblo rastline v količini 5 ml nerazredčenega herbicida (Boom efekt) na eno steblo. Težava uporabe herbicidov je njihova vsesplošna škodljivost. Njihova uporaba je zakonsko regulirana ter omejena in določenih območjih (obalni pasovi vodotokov, vodovarstvena območja,.. ) celo prepovedana. Tudi uporaba herbicida še ne pomeni, da bomo dresnik v celoti uničili z enkratnim ukrepom.
Za zaključek naj poudarimo, da če s preventivnimi ukrepi raznosa dresnika nismo bili uspešni, je zelo pomembno hitro - takojšne ukrepanje. Zavedati se moramo, da je zatiranje dresnika proces, ki zahteva večletno ukrepanje, pri tem da določene ukrepe izvajamo večkrat v letu. Velja tudi poudariti, da je kakršno koli ukrepanje boljše, kot pa če pustimo dresnik na miru.

Zapisal:
Jure Plešec, univ. dipl. inž. gozd.,
član UO Matične sekcije inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev

Viri:

• Mala flora Slovenije, DZS, 1984

• Simončič A., 2002, Tehnološki list 2/2002, japonski dresnik (Reynoutria japonica) postaja v Sloveniji pomembna plevelna vrsta, Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, 6 s.

• Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, Ul. RS 83/12

• Pravilnik o uporabi fitofarmacevtskih sredstvih, Ul. RS 71/14

• Zakon o vodah, Ul. RS 67/02

• Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali, https://www.gov.si

• Razvojno raziskovalna naloga: Poskusno zatiranje japonskega dresnika ob ljubljanski obvozni cesti, DARS, 2004