Izvajalci so dolžni odstranjevati ambrozijo iz gradbišč
Že nekaj časa, posebno pa od objave Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, v Uradnem listu RS št. 63, avgust 2010, se precej govori o tej rastlini. Kot je razvidno že iz naslova, Odredba govori o zatiranju rastlin iz rodu Ambrosia. To so zlasti naslednje vrste ambrozije: pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), trikrpa ambrozija (Ambrosia trifida), obmorska ambrozija (Ambrosia maritima) in trajna ambrozija (Ambrosia coronopifolia). Daleč pred vsemi prednjači, prvoimenovana, pelinolistna ambrozija, zato se lahko pri obravnavi omejimo le nanjo.
Njena domovina je Severna Amerika, v Evropi pa se naselila na zmerno toplih območjih. Kot plevel, povzroča gospodarsko škodo na poljščinah oziroma pri pridelavi krme. Vendar je bolj kot gospodarska škodljivka problematična zaradi povzročanja alergijskih reakcij pri ljudeh, saj v času cvetenja sprošča ogromne količine cvetnega prahu.
Ambroziji so ljuba predvsem neobdelana tla, kot na primer nekošeni travniki, neobdelane njive ter vse površine, ki so razmeroma sončne in brez vzdrževanja. Sami rastlini ne ustreza konkurenca drugih rastlin. Posledično se posebej rada razrašča ob cestah, železnicah in rekah, pogosto jo najdemo na deponijah in gradbiščnih površinah.
Glede na lastne izkušnje, so prav gradbišča infrastrukturnih objektov (cest) posebej izpostavljena pojavu pelinolistne ambrozije. Njena pogosta prisotnost ob cestah namreč pomeni, da je tam tudi dovolj semen, ki dobijo odlične pogoje za vznik, ko z zemeljskimi deli ustvarimo razgaljene površine za vznik semen in jih razširjamo z ustvarjanjem začasnih deponij zemeljskega izkopa. V času, ko sem bil prisoten pri izgradnji avtoceste in navezovalnih cest med Trebnjem in Novim mestom, se je na tamkajšnjih gradbiščih redno pojavljala.
Pogoj za uspešno zatiranje je prepoznavanje same rastline. Rastlina je enoletnica, kar pomeni, da ob mrazu odmre, a za seboj pusti semena, iz katerih prihodnje leto zrastejo nove rastline. Semena ostanejo v zemlji dolgo kaljiva. Lahko doseže višine več kot 1 m, kar pa je, seveda, odvisno od rastiščnih pogojev.
Rastlina ima praviloma razraslo steblo. Listi so večinoma nasprotni, pernato deljeni in močno spominjajo na pelin, od koder tudi slovensko ime. Rastline običajno zacvetijo v avgustu, cvetovi pa so neizraziti. Celotna rastlina je precej monotono zelene barve, le obilica cvetnega prahu ob cvetenju, ji daje blag rumenkast pridih. Na sliki 1 je rastlina ob dolenjski avtocesti in lepo prikazuje razrast rastline.
Slika 1: Ambrozija ob dolenjski avtocesti.
Na sliki 2 pa je nekoliko bližnji pogled, z razpoznavnimi pernato deljenimi listi, ki so podobni pelinovim.
Slika 2: Bližnji posnetek ambrozije.
Glede na vprašanja, s katerimi sem se srečal pri dosedanjem delu, nepoznavalci ambrozijo pogosto zamenjujejo za zlato rozgo oziroma pomislijo na ambrozijo, ko vidijo zlato rozgo. Zlato rozgo, prav tako invazivno rastlino, predstavljata dve podobni vrsti: Kanadska zlata rozga in Orjaška zlata rozga. Le ti zacvetita v istem času kot ambrozija, vendar sta, po mojem mnenju, bolj pogosti in številčnejši, predvsem pa zaradi obilice rumenih cvetov, veliko bolj opazni. Po samem videzu pa si rastline niso podobne. Tako kot ambrozija pa sta tudi obe navedeni zlati rozgi tujerodni in k nam preneseni iz Severne Amerike. Primerek zlate rozge je na sliki 3.
Slika 3: Zlato rozgo pogosto zamenjujejo z ambrozijo tisti, ki se z rastlino še niso srečali.
Skladno z Odredbo so ambrozijo dolžni odstraniti lastniki zemljišč, na katerih se ambrozija pojavlja. V času gradnje pa je za gradbišče odgovoren izvajalec, torej posledično tudi za zatiranje ambrozije, če se na njem pojavi.
Zatiranje same rastline je mogoče mehansko in kemično, bolj učinkovito pa je redno obdelovanje površin. Pri manjšem številu je priporočljivo rastline izpuliti ročno še pred ali med cvetenjem. Puljenje v času že formiranih plodov je smiselno le, če se rastline odstranijo in odpeljejo na odlagališče, namenjeno odlaganju tovrstnih rastlin, kjer ni mogoče njihovo nadaljnje širjenje.
Tudi s košnjo je mogoče doseči ugodne rezultate, vendar s ponovitvami, ob tem, da s prvim odkosom čakamo tako dolgo, da začnejo rastline oblikovati zametke cvetov, to je nekje v mesecu juliju. Prezgodnja prva košnja namreč sproži pri ambroziji odziv, da začne odganjati iz stranskih brstov zelo blizu tal. Pojavijo se hitro razvijajoči se poganjki, ki jih pri naslednjem odkosu težko pravočasno odstranimo.
Seveda so učinkoviti tudi herbicidi, vendar bi jih zaradi njihove vsesplošne škodljivosti odsvetovali.
V kolikor rastlino odstranjujejo osebe, ki so občutljive, je pomembna zaščita, da ne pride do alergijskih reakcij. Če pa je kdo alergijsko reakcijo na cvetni prah ambrozije že izkusil, pa naj njenega odstranjevanja v času cvetenja ne izvaja.
Zapisal: Jure Plešec, univ. dipl. inž. gozd., član UO Matične sekcije inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev
Nazaj