Žig pooblaščenega inženirja – do kdaj, obseg uporabe, omejitve, kršitve, žig kot referenca
Žigi – do kdaj še?
Zakonodajalec je v 7. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID Ur.l.RS št. 61/2017 z dne 02.11.2017, katerega določila so se začela uporabljati 01.06.2018) določil, da zbornica na zahtevo pooblaščenega inženirja izda žig; 61. člen istega zakona pa določa, da ne glede na določilo 7. člena tega zakona IZS pooblaščenemu inženirju ob vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev do 01.01.2021 po uradni dolžnosti izda žig. Navedeno pomeni, da z navedenim datumom preneha izdaja žiga po uradni dolžnosti, žig se po tem datumu izda le na zaprosilo pooblaščenega inženirja, torej uporaba žiga naj ne bi bila obligatorna. Vendar pa je bilo navedeno določilo prolongirano s strani IZS s sprejemom Splošnega akta o obliki in vsebini enotnega žiga pooblaščenega inženirja in vodje del z dne 12.07.2018. 1. odstavek 12. člena navedenega splošnega akta določa, da IZS do 01.01.2021 oziroma do pričetka uporabe prostorskega informacijskega sistema izda posamezniku ob vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev enotni žig pooblaščenega inženirja. 14. člen istega splošnega akta določa, da IZS po 01.01.2021 oziroma po pričetku uporabe prostorskega informacijskega sistema izda posamezniku ob vpisu v imenik enotni žig le, v kolikor ga posameznik izrecno naroči. Naj vas obvestimo, da omenjena dodatna predpostavka še ni izpolnjena, tako, da služba za javna pooblastila IZS izdaja osebne žige kot doslej - po uradni dolžnosti. Predvideva se, da bo izpolnjena 1.1.2026, ko naj bi v celoti zaživel prostorski informacijski sistem.
Obseg uporabe žiga
Obseg uporabe žiga pooblaščenega ali nadzornega inženirja se v vseh letih do sedaj ni spremenil. Predvsem je potrebno upoštevati definicijo pojma - pooblaščenega ali nadzornega inženirja in definicijo pojma –pooblaščenega strokovnjaka, ki se je začel uporabljati z začetkom uporabe GZ-1 (Ur.l. RS št. 199/2021 z dne 22.12.2021, začetek uporabe 01.06.2022).
S sprejemom določil GZ in GZ-1 se je spremenil obseg opravljanja poklicnih nalog posameznega pooblaščenega oz. nadzornega inženirja glede na prej veljavna določila ZGO-1; pooblaščeni inženir lahko sedaj opravlja poklicne naloge v obsegu navedenem v 4. členu ZAID na način naveden v 5. členu ZAID.
V kolikor želi pooblaščeni oz. nadzorni inženir opravljati poklicne naloge (vodja projektiranja, vodja načrta po stroki, vodja nadzora, nadzornik po posamezni stroki, vodja gradnje), lahko le-te opravlja izključno na način določenim z zakonom, to pa je največkrat kot samostojni podjetnik posameznik, samozaposleni ali oseba v delovnem razmerju pri gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklicnih nalog projektiranja in izvajanja nadzora (14. člen ZAID).
Navedena zakonska predpostavka po veljavni zakonodaji je drugačna od predpostavke, ki je veljala v času veljavnosti ZGO-1. Poklicne naloge pooblaščenega oz. nadzornega inženirja se opravljajo izključno v povezavi zaposlitvijo oziroma drugim poslovnim odnosom nosilca žiga z gospodarskim subjektom. Nosilec žiga ne more opravljati poklicnih nalog pooblaščenega oziroma nadzornega inženirja kot fizična oseba – občan, kar je bilo možno po določilih ZGO-1, razen v primeru opisanim v 5. odstavku 5. člena ZAID ki določa, da lahko pooblaščeni inženir z izjemo pooblaščenega inženirja s področja geodezije in pooblaščenega inženirja s področja prometnega inženirstva opravlja poklicne naloge s svojega področja izven načina opravljanja poklicnih nalog, če te naloge izvaja za lastne potrebe.
47. člen prej veljavnega ZGO-1 je določal, da odgovorni projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom. 3. odstavek 128. člena ZGO-1 je določal, da pristojni organ IZS pooblaščenemu inženirju po uradni dolžnosti vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pooblastilo. Takega določila veljavna pozitivna zakonodaja (ZAID) ne pozna, postopek je prepuščen poklicni zbornici. Edini akt, ki vsebuje določilo o osebnem žigu je Splošni akt IZS o obliki in vsebini enotnega žiga pooblaščenega inženirja in vodje del.
Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Ur.l. RS št. 30/2023) in Pravilnik o gradbiščih (Ur.l. RS št. 55/2008, katerega določila se še uporabljajo) ne vsebujeta določb o uporabi osebnega žiga, kar pa ne pomeni, da področna zakonodaja ne omenja uporabe osebnega žiga. Le primeroma naj navedem, da Pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Ur.l.RS št.7/2012) navaja uporabo osebnega žiga odgovornega nadzornika (vodje nadzora) in odgovornega vodje del oziroma odgovornega vodje gradbišča (vodje gradnje) v izjavi o dokončanju investicijskih vzdrževalnih del in v izjavi o dokončanju vzdrževalnih del v javno korist.
Omejitve pri uporabi žiga
V zvezi z omejitvami pri uporabi osebnega žiga je poznano določilo o obvezni osebni uporabi žiga pooblaščenega oz. nadzornega inženirja in omejitev uporabe osebnega žiga v primeru mirovanja statusa pooblaščenega oziroma nadzornega inženirja.
Kršitve uporabe žiga
Disciplinski pravilnik IZS med disciplinske kršitve uvršča tudi disciplinski prekršek, če član IZS izroči osebni žig drugi osebi v uporabo in disciplinski prekršek, če član zbornice v času, ko mu poklicni naziv miruje, nastopa kot pooblaščeni inženir ali vodja del ali uporablja žig in svojo identifikacijsko številko.
Žig kot osebna referenca
V poslovnih odnosih je opazno, da posamezni pooblaščeni inženirji uporabljajo osebni žig ne samo pri izvajanju zakonsko določenih poklicnih nalog, temveč tudi pri osebnem predstavljanju kot nosilca izvajanja posameznih poklicnih nalog; gre za predstavljanje osebnih referenc.
Lahko ugotovimo, da pri uporabi osebnega žiga, razen zgoraj navedenega, ni posebnih omejitev ob upoštevanju, da pri izdajanju žiga še vedno velja načelo izročitve žiga po uradni dolžnosti.
Član IZS kot sodni izvedenec ali cenilec
V zvezi z uporabo žiga sodnih izvedencev je potrebno povedati, da je znatno število članov IZS tudi sodnih izvedencev in sodnih cenilcev. Tu je potrebno opozoriti, da disciplinski organi IZS strogo ločijo med predstavitvijo člana IZS kot sodnega izvedenca in med predstavitvijo člana IZS kot pooblaščenega inženirja. IZS prisojnosti nad sodnimi izvedenci, pa čeprav so člani IZS, nima; za njih je pristojno Ministrstvo za pravosodje.
Vasja Kajfež, univ. dipl. pravnik
Nazaj