Zgolj posedovanje fotokopiranega stroja še ne zavezuje k plačevanju nadomestila SAZOR GIZ k.o.
V decembru 2022 smo bili od več članov obveščeni, da so od SAZOR prejeli poziv k podpisu licenčne pogodbe, pripravljene na osnovi sporazuma z Gospodarsko zbornico Slovenije v zvezi z fotokopiranjem avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji. SAZOR v pozivu sporoča, da ima podpisani sporazum veljavo predpisa in je objavljen v Uradnem listu RS, št. 194/2021 z dne 10.12.2021, ter da so se naslovniki zato nanj dolžni odzvati. Zavezanci po tem sporazumu naj bi bila podjetja in samostojni podjetniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost na območju Republike Slovenije, imajo vsaj enega zaposlenega in posedujejo ali najemajo napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma naročajo storitve fotokopiranja pri zunanjih izvajalcih, gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki pa niso zavezanci po tem sporazumu (ne posedujejo naprave, ki omogoča fotokopiranje, in ne naročajo storitev fotokopiranja pri drugih izvajalcih), pa naj bi bili v zvezi s tem dolžni podati pisno izjavo.
Licenčna pogodba oz. sporazum ureja le reproduciranje del za svojo lastno uporabo in sicer za dela izdana na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki, ne velja pa za reproduciranje del v celoti, razen v okviru 50. člena ZASP.
Za gospodarske družbe reproduciranje del za svojo lastno uporabo v okviru 50. člena ZASP ne velja, zato bi morale gospodarske družbe plačati za vsako fotokopijo avtorskopravno varovanega dela, torej tudi za uporabo znotraj podjetja, na primer če zaposleni fotokopira članek za potrebe internega sestanka. Tako bi morala gospodarska družba plačati za vsako fotokopijo avtorskopravno varovanega dela, ki je v repertoarju SAZOR GIZ k.o. (avtorska dela s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovi prevodi) v skladu s tarifo, dogovorjeno v Skupnem sporazumu. Obveznost plačila nadomestila za fotokopiranje nastane z dejansko uporabo (fotokopiranjem) avtorskopravno varovanega dela. Če se avtorskopravno varovana dela ne fotokopirajo, obveznost plačila avtorskega honorarja ne nastane in določbe Skupnega sporazuma za te primere ne veljajo. Po mnenju Urada za intelektualno lastnino zato zgolj posedovanje fotokopirne naprave, kadar avtorskopravno varovano delo ni uporabljeno, ne zavezuje k plačevanju nadomestila. Celotno stališče Urada za intelektualno lastnino si lahko preberete tu: https://www.gov.si/novice/2022-12-27-skupni-sporazum-sklenjen-med-sazor-giz-k-o-in-gospodarsko-zbornico-slovenije/
Spornost skupnostnega sporazuma se torej kaže v tem, da izhaja iz neizpodbitne domneve, da posedovanje fotokopirnega stroja, ki ga verjetno ima vsako inženirsko podjetje, že vodi do tega, da podjetje za svoje notranje potrebe fotokopira avtorska dela, čeprav dejansko temu ni nujno tako. Tako je precej verjetno, da se bo s tem v prihodnosti še ukvarjalo vrhovno sodišče, njihove odločitve pa v tej fazi še ni mogoče predvideti, zato bo moralo vsako inženirsko podjetje oceniti rizik morebitnega spora s SAZOR. Ker gre za razmeroma nizke zneske (npr. 12,00 EUR ter DDV za podjetja z do 10 zaposlenih, kjer je več kot 40% zaposlenih z višjo ali visokošolsko izobrazbo) se zastavlja vprašanje, kolikšen je interes vstopanja v morebitne spore s SAZOR. V primeru, če bi SAZOR sprožil pravdo za plačilo honorarja, bi bil namreč vtoževani znesek bistveno nižji, kot pa stroški postopka.
Nazaj