Novice

 

Spoštovani člani Inženirske zbornice Slovenije,

 

Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije je konec decembra 2020 objavilo osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju ZJN 3B.

V zbornici smo na podan predlog besedila pripravili dodatne pobude in komentarje na predlagane spremembe. V nadaljevanju sledi predstavitev nekaterih.

 

Osnutek spremembe zakona predvideva dvig mejne vrednosti uporabe zakona za naročanje storitev iz 20.000 EUR na 30.000 EUR. Omenjena sprememba brez dodatnih mehanizmov, ki bi povečali preglednost evidenčnih naročil, ni sprejemljiva. Praksa žal izkazuje, da je ob uvedbi Covid ukrepov in začasnem dvigu mejne vrednosti na 40.000 EUR postal sistem evidenčnih naročil storitev dokaj nepregleden.

Vsekakor med ukrepe za večjo preglednost naročil spada tudi možnost izločitve ponudnika z neobičajno nizko ceno. Sedanji mehanizmi namreč tega skorajda ne omogočajo, kar je vsekakor v škodo razvoja inženirske stroke. Zbornica je pozvala pripravljavce zakona k ureditvi tega perečega vprašanja.

 

Veliko škodo ponudnikom predstavljajo naročniki, ki mehanizem neobvezne objave dopustne vrednosti ponudbe zlorabljajo in izkoriščajo v cilju pritiska na ponudnike. Znani so primeri naročnikov (nekatere občine), ki s prenizkimi dopustnimi vrednostmi izločajo ponudnike in razveljavljajo razpise, nato pa s spreminjanjem pravil ponavljajo razpis tako dolgo, da dobijo za njih všečno ponudbo (seveda pod mejo primerne vrednosti). Najbolj so pri takem pristopu oškodovani resni ponudniki, ki s ponudbo razkrijejo svojo ceno, torej imajo s tem povzročeno gospodarsko škodo, ki jo nizkocenovna konkurenca s pridom izkoristi. Zato smo podali zahteve v cilju prekinitve tovrstne prakse.

 

Podaja pa predlog besedila tudi nekaj dobrodošlih sprememb. Med temi je uvedba roka, v katerem mora naročnik pri javnem naročanju odgovoriti na zastavljeno vprašanje potencialnega ponudnika. Ob temu smo predlagali tudi mehanizem, da če naročnik prepozno objavi bistven podatek za pripravo ponudbe, naj pride do obveznega podaljšanje roka za pripravo ponudbe. Včasih namreč pride do primerov, da naročnik pozno objavi pojasnila, ali celo šele po roku za pripravo vprašanj, in ponudnik več nima možnosti pripraviti korektne ponudbe na ustreznih izhodiščih.

 

Dobrodošla je tudi pobuda, da se sankcionirajo naročniki, ki ne spoštujejo zahtev zakona, da pri naročanju storitev cena ne sme biti edino merilo. Skrbi namreč dejstvo, da marsikateri naročnik navkljub opozorilu ni želel opredeliti še drugih meril. Upajmo, da bo predlog potrjen in da bo pri javnih naročnikih dosežena večja disciplina. 

Je pa zbornica dopolnila predlog s pobudo, da se sankcionirajo tudi naročniki, ki objavijo neustrezna in netransparentna merila (kar prav tako zlorablja marsikateri naročnik).

 

Posebej pa pozdravljamo in nedvoumno podpiramo spremembo, ki obvezo izvedbe projektnega natečaja več ne pogojuje z višino investicije. Sedanji mejni vrednosti za projektiranje objektov za šport, rekreacijo in druge objekte za prosti čas pri 500.000 EUR in za projektiranje drugih objektov pri 2.500.000 EUR sta namreč naravnost smešno nizki. Tudi sicer je stališče zbornice, da višina investicije nikakor ni ustrezen kriterij, saj so bile posledice natečajev za naročnika izjemno negativne (časovna zamuda, praviloma mnogo višje investicije, rezultati natečaja pogosto ne podajo izbora najustreznejše rešitve iz vidika energetskih in inženirskih pristopov, prejemnik posla (običajno arhitekt) išče podizvajalce po sistemu najnižje cene (v nasprotju z določili ZJN-3, torej je natečaj izogibanje zakonskim zahtevam)). 

Ne smemo niti pozabiti, da ima projektni natečaj tudi slabost na trgu projektantskih storitev. Za ponudnike je namreč natečaj strošek, ki si ga ne morejo privoščiti v odnosu do birojev, ki s svojim načinom dela vključujejo v dejavnost študente z zastonjskim delom (in celo arhitekte brez statusa pooblaščenega arhitekta, ki so zato mnogokrat v podrejenem položaju).

Odločitev o izvedbi projektnega natečaja naj se prepusti investitorju ali opredelitvi v sklopu občinskega prostorskega načrta, kar je edino smiselno in razumno.

 

V zaključnem predlogu pa predlagamo, da v kolikor naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije in tehničnih specifikacij za arhitekturne in inženirske storitve ne razpolaga z lastnim kompetentnim osebjem (PI, PA, PKA), je za storitve, ki se nanašajo na:

 

- investicije vrednosti nad 2 milijona EUR brez DDV in

 

- objekte z opredelitvijo "zahtevni objekt" po Uredbi o razvrščanju objektov

dolžan angažirati ustrezne strokovnjake s področja oz. predmeta, na katerega se nanaša naročilo (PI, PA, PKA). 

 

Zakon naj za inženirske storitve omogoči, da lahko naročnik po svoji presoji odda naročilo neposredno na enak način, kot jih odda odvetniku za odvetniške storitve.

 

Vsekakor pozdravljamo pričetek postopka za spremembo zakona o javnem naročanju, vključno z nekaterimi predlogi. Pri tem upamo, da bodo pobude Inženirske zbornice Slovenije upoštevane in ustrezno vključene.

 

 

Vodja projektne skupine za javna naročila

mag. Vinko Volčanjk, univ.dipl.inž.el.