UO MSS pisal MOPE in BORZEN
UO MSS je z dopisom pozval MOPE in BORZEN k uskladitvi javnih pozivov za dodeljevanje pomoči v obliki neposrednih nepovratnih sredstev v delu, ki se nanaša na zahteve za toplotne črpalke, z Uredbo Komisije (EU) in na spremembo zahteve potrjevanja »tehničnih parametrov naprav« s strani pooblaščenih inženirjev kot izdelovalcev načrta. Dopis je v celoti dostopen tukaj.
Vezano na v pozivu izpostavljeno v EU postavljeno merilo energijske učinkovitosti toplotnih črpalk, to je »sezonske energijske učinkovitosti« in ne »nazivnega COP po standardu EN 14511«, velja ob tem predstaviti še zahtevo v svetu močno uveljavljenega pravila stroke ASHRAE Standard 90.1. Pomenljivo je, da ta za tekočinske toplotne črpalke predpisuje najnižje vrednosti energijske učinkovitosti drugače kot za hladilnike tekočin (čilerje). Kako drugače in zakaj drugače?
Za tekočinske toplotne črpalke standard že od leta 2010 dalje zahteva izpolnitev najnižje energijske učinkovitosti v dveh točkah, saj želi predpisati učinkovitost v dveh različnih območjih delovanja:
• Za toplotne črpalke z okoliškim zrakom kot virom toplote sta predpisani točki naslednji:
1. Visokotemperaturna točka: +8 °C (8 °C suh termometer in 6 °C vlažen termometer)
- To je primarna referenčna točka »visokega« COP.
- Pri tej temperaturi toplotna črpalka deluje optimalno in brez potrebe po odtaljevanju.
2. Nizkotemperaturna točka: –8 °C (-8 °C suh termometer in -9 °C vlažen termometer)
- Navedba in izpolnjevanje »nizkega« COP je zahtevana tudi pri temperaturi pod lediščem.
- Ta podatek je ključen, saj vključuje izgubo energijske učinkovitosti zaradi ciklov odtaljevanja in izkazuje delovanje naprave, ko je zunanji zrak že precej suh in mrzel.
• Za toplotne črpalke s tekočino kot virom toplote sta predpisani točki naslednji:
1. Visokotemperaturna točka: +19 °C (izstopna temperatura tekočine iz uparjalnika)
- Ta vrednost se uporablja za sisteme z vodno zanko znotraj stavbe ali vodo procesnega hlajenja. V stavbah z vodno zanko se toplota prenaša med različnimi prostori; ko se nekateri prostori hladijo, se drugi grejejo, temperatura vode v zanki pa se vzdržuje pri okoli 19 °C. Smiselno enako velja za procesno hlajenje, kjer je temperatura vode relativno visoka.
2. Nizkotemperaturna točka: +7 °C (izstopna temperatura tekočine iz uparjalnika)
- Ta vrednost predstavlja standardni pogoj za geotermalne toplotne črpalke, ki uporabljajo podtalnico ali so v zaprti zanki vezane na zemeljske prenosnike toplote.
Za tekočinske hladilnike (čilerje) sta od istega leta dalje, torej od 2010, predpisani dve poti dokazovanja skladnosti z zahtevami standarda, pri čemer je potrebno izpolniti zgolj eno od obeh. Razlog za to je pravična ocena dveh različnih pristopov projektiranja hladilnikov tekočin glede na način dejanskega obratovanja:
1. Pot A (Optimizacija za polno obremenitev)
- Ta pot je namenjena projektom, v katerih hladilniki tekočin pogosto, če ne celo neprestano, delujejo visoko obremenjeni (npr. procesno hlajenje v industriji ali stavbe, npr. računski centri, z nespremenljivimi notranjimi viri toplote).
- Poudarek: Višji zahtevan COP pri polni zmogljivosti.
- Kompromis: Nekoliko nižja zahteva za sezonsko učinkovitost (IPLV).
2. Pot B (Optimizacija za delno obremenitev)
- Ta pot je namenjena hladilnikom tekočin, ki so opremljeni s frekvenčnimi pretvorniki (VFD) in/ali se njihova izhodna zmogljivost spreminja. V večini poslovnih stavb hladilniki 99 % časa delujejo pri delni obremenitvi, to je izven nazivnih pogojev.
- Poudarek: Izjemno visoka sezonska učinkovitost (IPLV).
- Kompromis: Dovoljen je nekoliko nižji COP pri polni moči. Ker ima naprava praviloma VFD, je pri 100 % obremenitvi zaradi električnih izgub v pretvorniku nekaj manj učinkovita kot naprava z nespremenljivimi vrtljaji, vendar to več kot nadoknadi skozi delovanje v hladilni sezoni.
Zahtevane vrednosti najnižje energijske učinkovitosti zadnje izdaje standarda (2025), ki izhajajo iz doseganja merila »stroškovne optimalnosti«, so podane v razpredelnici 6.8.1-16 in prikazane tukaj. Višje vrednosti od predstavljenih v razpredelnici se investitorju same po sebi skozi obratovanje ne izplačajo, zato zahtevajo stimulacijo, na primer v obliki nepovratnih sredstev.
Nazaj k toplotnim črpalkam. Zakaj je potrebno izpolniti energijsko učinkovitost za toplotne črpalke z okoliškim zrakom kot virom toplote za obe predpisani točki? Inženirji potrebujejo oba podatka že zato, da lahko izračunajo ti. »ravnotežno točko« stavbe, to je temperaturo, pri kateri toplotna zmogljivost črpalke pade pod toplotne obremenitve objekta in se mora vklopiti pomožni grelnik, ali dodati še ena toplotna črpalka. Spodnja slika prikazuje primer takšnega določanja, na katerem je razvidno križanje »črte grelne zmogljivosti« in »grelnih obremenitev stavbe«. »Črta grelne zmogljivosti« TČ izhaja iz med seboj s premico povezanih ocenjevalnih točk (-8 in +8 °C).
Skratka, uveljavljena pravila stroke za TČ z okoliškim zrakom kot virom toplote in za hladilnike tekočin (čilerje), ki delujejo preko hladilne sezone s spremenljivo obremenitvijo, za dokazovanje izpolnjevanja energijskih zahtev uporabljajo neko vrsto »sezonske energijske učinkovitosti«, pri čemer je ta za prve predpisana skozi dve ocenjevalni točki, za druge po poti B skozi vrednost IPLV. Ocenjevanje energijske učinkovitosti samo pri nazivni zmogljivosti je tako namenjena in dopuščena samo za hladilnike, delujoče večino časa s polno zmogljivostjo.
Novico pripravil:
Mitja Lenassi, PI, CxA, BEMP