Novice

Strokovni posvet o vodooskrbi Istre: Brez novih vodnih virov dolgoročno zanesljive oskrbe ne bo – strokovne rešitve obstajajo

Na UO MSG IZS smo se odločili, da v internem krogu vabljenih udeležencev organiziramo Strokovni posvet o vodooskrbi Istre. Posvet je potekal 19. novembra 2024 v prostorih Primorske gospodarske zbornice v Kopru. Na UO MSG smo evidentirali strokovnjake in organizacije, ki bi lahko doprinesli h kvalitetni in celoviti strokovni razpravi, ki bi morda lahko podala kvalitetno osnovo za dokončno rešitev problematike oskrbe z vodo v Istri. Na posvetu so bili prisotni projektanti različnih projektantskih družb, raziskovalnih inštitucij in upravljalci vodovodnega omrežja slovenske Istre. Posveta so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor in Mestne občine Koper.

V uvodu je udeležence nagovoril Andrej Pogačnik, ki je posvet tudi vodil, nato je dr. Andrej Kryžanowski napravil uvodni povzetek problematike, čemur je sledila širša razprava.

Na sliki levo dr. Andrej Kryžanowski, desno Andrej Pogačnik.

Območje slovenske Istre že desetletja trpi zaradi pomanjkanja pitne vode, ki je še posebej izrazito v poletnih mesecih. Trenutno se težava rešuje predvsem z uvozom vode s Krasa in Hrvaške. Vendar gre za območja s podobnimi hidrološkimi značilnostmi, kjer zaradi klimatskih sprememb pričakujemo poglabljanje težav z vodo, zlasti v času največjega povpraševanja. Analize kažejo, da je Rižana v zadnjih 150 letih v 50 primerih imela premalo vode za zadostitev potreb oskrbe, od tega v tem tisočletju že 20-krat. Pomanjkanje vode iz Rižane je tako postalo trajen problem.

Hidrološke značilnosti območja kažejo, da sta vodnatost glavnih vodotokov, Rižane in Dragonje, načeloma zadostni, vendar je razporeditev pretokov med letom neenakomerna, z izrazitim upadom v poletnih mesecih. Podnebni trendi napovedujejo podaljševanje sušnih obdobij in povečanje intenzivnosti padavin v krajših mokrih obdobjih, kar še dodatno otežuje upravljanje vodnih virov.

V zadnjih petdesetih letih so bile preučene številne možnosti za dolgoročno rešitev oskrbe s pitno vodo. Med predlaganimi rešitvami so:

1. Akumulacija Kubed na Rižani,
2. Izvir Malni,
3. Akumulaciji Klivnik in Mola na Reki,
4. Akumulacija Suhorica/Padež,
5. Izvir Brestovica,
6. Akumulacija Pinjevec,
7. Uporaba morske vode kot dopolnilni vir.

Poleg tega se preučujejo alternativne metode zadrževanja vode, kot je uporaba degradiranih območij kamnolomov za zadrževalnike in celostne rešitve, ki vključujejo energetske, kmetijske, ekološke, poplavne rešitve skupaj z zagotovitvijo stabilne oskrbe s pitno vodo. Zaradi hidroloških podobnosti celotnega območja in možnega pomanjkanja vode pri vseh obstoječih virih bo dodatno zadrževanje vode ključno za dolgoročno zanesljivo oskrbo. Tudi Hrvaška načrtuje povečanje kapacitet akumulacij, saj obstoječe zmogljivosti ne zagotavljajo zadostne varnosti oskrbe niti ob trenutnih nivojih porabe.

Za trajnostno rešitev oskrbe z vodo v regiji bodo potrebni inovativni pristopi, ki upoštevajo spremenljive podnebne razmere in okoljske vplive.

Udeleženci posveta so se strinjali, da je problem strokovno gledano povsem rešljiv in so tudi evidentirali ustrezne rešitve. Vsekakor bi morali deležniki, ki imajo dolgoročni interes po stabilni oskrbi s pitno vodo sprejeti celostno strategijo oskrbe z vodo v prihodnosti in se odločiti za eno rešitev, ki je s tehničnega, hidrološkega, okoljskega, ekonomskega, finančnega, družbeno sprejemljivega, regionalno razvojnega in urbanističnega ter zakonodajnega vidika najbolj ustrezna in zagotoviti čim hitrejšo izvedbo projekta.

Na osnovi predstavitve problematike in razprave so bili opredeljeni naslednji zaključki:

Trendi spreminjanja razvoja podnebja se izkazujejo skozi povečanje pogostosti pojava ekstremnih hidroloških pojavov – predvsem sušnih dogodkov, ki odločilno vplivajo na vodno bilanco in predstavljajo oviro za izvajanje dejavnosti, kot so oskrba s pitno vodo in namakanje kmetijskih površin. Pri analizah izdatnosti vodnih virov v slovenski Istri in kraškem zaledju je pomembno preučiti hidrološke karakteristike minimalnih pretokov, ki so ključnega pomena za zagotavljanje nemotene oskrbe v kritičnih letnih obdobjih.

Pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo je regijsko sodelovanje prisotno že desetletja. Vzpostavljene so povezave med glavnimi vodooskrbnimi sistemi v regiji, ki povezujejo pomembnejše vodne vire in zagotavljajo nemoteno oskrbo s pitno vodo tudi v izrednih razmerah. Tak sistem je v trenutnih razmerah še vzdržen in učinkovit, dolgoročno gledano pa je učinkovitost takega pristopa vprašljiva. S spreminjanjem hidroloških spremenljivk zaradi podnebnih sprememb, se ti vplivi odražajo tudi na karakteristikah glavnih vodnih virov. Zaradi dejstva, da se vsi ti vodni viri nahajajo na istem hidrografskem območju, obstaja povečanje tveganja pomanjkanja izdatnosti kot posledica podnebnih sprememb.

Hidrološka neravnovesja, ki nastajajo kot posledica podnebnih sprememb, pa vplivajo na družbo in na kulturno krajino, kot tudi na naravno okolje. Da bi zadovoljili potrebe družbe in okolja po vodi, je potrebno vodo zadržati, ko je je dovolj, in jo shraniti za obdobja, ko je je premalo. Vse razvojne projekcije kmetijske rabe in upravljalcev vodooskrbnega sistema v regiji potrjujejo, da dolgoročno varnost in zanesljivost dobave vode za namakanje in pitne vode v slovenski Istri lahko zagotovimo zgolj z velikim sezonskim zadrževalnikom.

Kot kaže tudi primer dobre prakse v hrvaški Istri, so zadrževalniki in zadrževanje voda najbolj učinkovit ukrep, ki nudi odgovor tako za obdobja, ko je vode preveč, kot tudi za čas, ko je vode premalo. Zadrževalniki in zadrževanje vode se izkazujejo kot nujno potrebni za trajnostni razvoj in odpornost narave in družbe tudi v prihodnje. Izkušnje kažejo vrste načinov implementacije zadrževanja voda, ali na koncentriran način z izgradnjo velikih zadrževalnikov, ki omogočajo sezonske izravnave vodne bilance, ali z razpršenimi manjšimi zadrževalniki, kot primer tradicionalnega in sonaravnega ukrepa zagotavljanja oskrbe z vodo v kmetijskem sektorju in dodatna možnost bogatenja podtalnice na vododeficitarnih območjih.

Nedavno podpisan sporazum 12 občin je zelo dober temelj za kratkoročno obnovo obstoječega stanja in zmanjšanje izgub pri prenosu pitne vode, vendar bo dolgoročno potrebno zagotoviti dodaten vodni vir.