Strateški forum IZS obiskalo več kot 1.200 pooblaščenih inženirjev - Izjemen odziv ob 25 – letnici zbornice
Inženirska zbornica Slovenija (IZS) je danes ob 25 – letnici delovanja povezala več kot 1.200 pooblaščenih in nadzornih inženirjev, ki so spremljali razvojnonaravnane diskusije visokih predstavnikov gospodarstva, političnega življenja in stroke s področij zelenega prehoda, digitalne preobrazbe ter varnosti in zdravja. Predsednik IZS mag. Črtomir Remec je ob zaključku strateškega foruma, ki je z mednarodno udeležbo potekalo na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji, izrazil visoko stopnjo zaupanja v razvojno naravnanost Slovenije, prebojne ideje na vseh področjih delovanja inženirjev, široko vključenost članov zbornice v vse večje infrastrukturne, energetske in stanovanjske projekte, še posebej pa je pozdravil povezovanje ter zanimanje mladih za poklic inženirja. Strateški forum si bo od jutri mogoče ogledati na www.izs25.si.
Strateški forum je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je v svojem nagovoru poudaril vlogo in pomen inženirjev za razvoj naše družbe in države. Naše inženirke in inženirji s svojo vizijo, inovativnimi rešitvami ter predanostjo ustvarjajo okolje in pogoje za delo skupnosti in so prisotni v vseh porah naših življenj. Trenutno največji izziv pa so podnebne spremembe, s katerimi se tudi inženirji po vsem svetu intenzivno ukvarjajo, je zaključil predsednik države.
Uvodne pozdrave je inženirjem namenil tudi minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, ki je izpostavil javna pooblastila zbornice kot izjemen instrument za usmerjanje kakovosti in kulture gradnje v Sloveniji. Pri tem je minister Vizjak izpostavil tudi odgovornost pooblaščenih inženirjev pri opravljanju njihovega poklica ter skupno odgovornost za varovanje in zaščito okolja in prostora. Inženirska zbornica Slovenije dobro sodeluje z Ministrstvom za okolje in prostor, in sicer tudi na področjih priprave zakonodaje in predpisov. Dobrim željam in čestitkam sta se pridružila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše, ki je izpostavila vlogo inženirjev pri spodbudi družbenega in tehnološkega razvoja ter Rudolf Kolbe, predsednik Avstrijske zbornice arhitektov in inženirjev, ki je poudaril vlogo IZS v času ustanavljanja Evropskega sveta inženirskih zbornic.
Programski okvir strateškega foruma IZS
Zeleni prehod ali zeleno prehajanje?
Na okrogli mizi o zelenem prehodu so strokovnjaki izmenjali mnenja o stanju zelenega prehajanja, vladnih politikah ter inženirskih vizijah in rešitvah. Strinjali so se, da gre za daljši proces, ki bo trajal vsaj še nekaj desetletij. Bogdan Barbič, direktor HESS, je opozoril na pomen čim prejšnjega približevanja ogljični nevtralnosti in razmislek o energetskem miksu prihodnosti. Ta bo vzpostavljen prehodno, s povečevanjem obsega obnovljivih virov energije. Pri doseganju ciljev zelenega prehoda izjemno pomembno mesto zaseda tudi trajnostna mobilnost, o kateri je govoril dr. Tadej Smogavec, vodja razvoja trajnostne mobilnosti pri Petrolu. Poudaril je na usmeritve Evropske unije, ki je začrtala prehod v električno mobilnost in temu namenila ustrezno visoke subvencije. Tako lahko pričakujemo izjemen razmah ne zgolj v zasebnih, temveč tudi v javnem prevozu. Vladne usmeritve, zakonodajo in programe za zeleni prehod je predstavila državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek, ki je opozorila na pomen širokega sodelovanja vseh deležnikov. Doseg ciljev bo mogoč zgolj s skupnim delovanjem. Tezo je potrdil tudi Marko Umberger, svetovalec za učinkovito rabo energije, ki je opozoril na kritičen pomen energetske učinkovitosti stavb, ki so v Evropi največji posamezni porabnik energije. Sodobne rešitve pri energetski prenovi stavb tako omogočajo tudi do petdeset odstotni prihranek. Energija lahko prihaja tudi iz odpadnih virov, na kar je pozornost usmeril pooblaščeni inženir dr. Bojan Pahor in opozoril na relativno neizkoriščen potencial tovrstnega pridobivanja energije v Sloveniji in na pomen ustreznega načrtovanja energetskih politik.
Digitalna preobrazba v gospodarstvu in javni upravi
Minister za digitalno preobrazbo mag. Mark Boris Andrijanič je potrdil odločnost vlade za napredek Slovenije na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe. Izrazil je tudi prioriteto, da Slovenija že do konca desetletja postane ena izmed petih najbolj digitaliziranih držav v Evropi, pri čemer glavne napredke pričakuje na področju digitalizacije javne uprave, zdravstva, šolstva in seveda tudi gospodarstva. Z visoko oceno potenciala se je strinjal tudi direktor družbe BE-Terna Blaž Strle, ki je poudaril kakovost študija informatike v Sloveniji ter naklonjenost robotizaciji v podjetjih. Nemanja Malbašič s SRC je pokazal na pomembne prebojne rešitve na področju e-uprave, ki prihajajo v redno uporabo in se bodo v prihodnje še razvijale. Dr. Rok Cajzek, GIC gradnje, je ocenil, da bi gradbena industrija lahko povečala obseg vlaganj v digitalizacijo, še posebej zaradi izjemnega razvojnega potenciala. Z razmišljanjem se je strinjala tudi dekanja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, ki je predstavila prednosti in prakse uporabe BIM tehnologije pri gradbenem projektiranju. Praktični vidik uporabe BIM tehnologije je potrdil generalni direktor družbe 2TDK Pavle Hevka. Razpravljavci so si bili enotni, da je digitalizacija dolgoročni proces, ki prinaša prihranke časa, vloženih sredstev, predvsem pa lahko povečuje učinkovitost in podpira razvojno naravnane cilje.
Vloga inženirjev pri zagotavljanju varnosti in zdravja
Zagotavljanje varnosti je ena izmed temeljnih prioritet vsake države, zato naj bi družba tem vprašanjem namenjala ustrezno pozornost. Tako se je ob nedavnih potresih na Hrvaškem izkazala strokovna usposobljenost in pripravljenost civilne zaščite ter inženirjev pri odzivih na naravne nesreče. Komentar stanja stavbnega fundusa v Sloveniji je z razpravljavci delil Andrej Pogačnik, predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev IZS, ki je opozoril na nujnost ustrezne protipotresne zaščite in tudi energetske prenove stavb. Kritična vloga inženirjev se je ponovno pokazala ob izbruhu epidemije, ko je v ospredje prišel pomen zagotavljanja prezračevanja, požarne varnosti ter energetske učinkovitosti razsvetljave v javnih stavbah. O praksah gradnje je spregovoril tudi dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor, ki je poudaril revitalizacijo gradbeništva po letu 2018 v drugi največji slovenski občini in širše. Ob tem je ocenil, da energetska izkaznica stavbe ni dovolj, potrebna bi bila tudi podatkovna baza o potresni varnosti posameznih zgradb. Ob potresni varnosti je potrebno tudi zavedanje in vlaganje v požarno varnost, pri čemer sta ključna zanesljiva in hitra zaznava nevarnosti. Igor Kulašič iz podjetja Siemens je poudaril pomen ustreznega in pravočasnega odziva na požar, povezljivost in avtomatizacije delovanja varnostnih sistemov. Pomemben vidik zagotavljanja zdravja in dobrega človeškega počutja je tudi energetska učinkovitost, saj mnogi sistemi notranje razsvetljave še niso optimizirani, kar znova odpira priložnosti za izboljšave, je izpostavil Uroš Kruljc iz podjetja Intra Lighting. Predsednik matične sekcije strojnih inženirjev IZS Mitja Lenassi je spomnil, da v zaprtih prostorih preživimo več kot sedemdeset odstotkov časa, zato je kakovost zraka kritičnega pomena, enako pomembni so tudi prezračevalni sistemi, ki so še posebej pridobili na pomenu v času epidemije. S tem se je strinjal tudi Franci Pliberšek, direktor podjetja MIK Celje, ki je spregovoril o vlogi in vrednosti napredne tehnologije pri zagotavljanju kakovosti zraka v zaprtih prostorih.
Svoje zadovoljstvo s strateškim forumom so izrazili tudi pooblaščeni inženirji, ki so v Inženirski zbornici Slovenije organizirani v šest matičnih sekcij in s svojim razvojno naravnanim pogledom odgovarjajo na izzive sodobne družbe na področjih gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, geodezije, rudarstva in geotehnologije, tehnologij, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih.
Fotografija: IZS strateški forum, okrogla miza Digitalna preobrazba, od leve: Igor E. Bergant, Mark Boris Andrijanič, Blaž Strle, Nemanja Malbašić, Rok Cajzek
Nazaj