Sporočilo za medije: Slovenski inženirski dan 2023
1.700 pooblaščenih inženirjev na Slovenskem inženirskem dnevu o požarni varnosti stavb in infrastrukture
Podhranjenost stroke botruje mnogim požarom, sprejeta deklaracija o požarni varnosti
Sporočilo za javnost
9. marec – Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je na Slovenskem inženirskem dnevu povezala 1.700 pooblaščenih inženirjev. Največji tovrstni dogodek v Sloveniji sledi svetovnemu dnevu inženirjev, ki poteka 4. marca pod okriljem organizacije UNESCO. Mednarodno uveljavljeni predavatelji so predstavili novosti in dobre prakse na področju požarne varnosti stavb in infrastrukture. Požarna varnost je strateško pomembna za varnost in zaščito ljudi, okolja in premoženja ter tehnološki razvoj države, zato sta inženirje nagovorila tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan in minister za obrambo Marjan Šarec. Podhranjenost stroke je odraz pomanjkljivih izobraževalnih programov fakultet, zakonodaje in podzakonskih aktov ter se kaže v šibkih praksah na terenu, žal tudi v nespoštovanju strokovnih pravil pri načrtovanju in gradnji objektov. Predsednik IZS mag. Črtomir Remec je pred začetkom konference poudaril vlogo pooblaščenih inženirjev v družbi in njihov prispevek k sodobnemu načinu življenja ter zaključil: »Tako kot pri vsem drugem, je tudi na področju požarne varnosti veliko bolje preprečevati kot odpravljati posledice.«
Mednarodno uveljavljeni govorci na plenarnem delu, razprava na sekcijskih delih konference
Namen letošnjega Slovenskega inženirskega dne je bil izpostaviti zavedanje, pomen in vlogo požarne varnosti stavb in infrastrukture ter vlogo pooblaščenih inženirjev pri zagotavljanju visokih standardov požarne varnosti. Pooblaščene inženirje so nagovorili mednarodno uveljavljeni strokovnjaki: mag. Aleš Drnovšek, dr. Aleš Jug, dr. Tomaž Hozjan, prof. dr. Jakob Likar, mag. Andrej Zorec in dr. Ljiljana Šerić. Predavatelji so razpravljali o stanju požarne varnosti v Sloveniji, inženirskih metodah pri zagotavljanju požarne varnosti, požarni varnosti v betonskih, jeklenih in lesenih stavbah ter predorih. Razprava je tekla tudi o hranilnikih električne energije, sončnih elektrarnah in podatkovnih centrih, ki so z vidika požara še posebej občutljivi. Če pa do požara vendarle pride, so na mestu različne rešitve, ki jih je treba pravilno integrirati v objekt, požare v naravi pa je mogoče spremljati in nadzirati s sodobnimi metodami. Požarna varnost je interdisciplinarna veda, ki povezuje številne stroke in zaposluje različne profile strokovnjakov in sodelavcev. Visoka udeležba pooblaščenih inženirjev ter dveh ministrov slovenske vlade potrjuje izjemno vrednost požarne varnosti stavb in infrastrukture v Sloveniji.
»Požarna varnost je družbeni problem,« je povedal eden od uvodnih govorcev na konferenci, dr. Aleš Jug. V Sloveniji vsako leto nastane od 4.000 do 5.000 požarov. V njih v povprečju umre 10 ljudi, 200 do 350 ljudi je poškodovanih. Število v Sloveniji in svetu letno počasi narašča; ocenjuje se, da zaradi vedno večje količine uporabljenih plastičnih materialov. Nekaj manj kot 50% požarov nastane v industrijskih objektih, skoraj 60% v domačem okolju, to je okolju, ki za ravnanje ob požaru ni usposobljeno. V domačem okolju je posledično tudi največ smrtnih žrtev zaradi požarov; 70% smrti zaradi požarov se zgodi v domačem okolju, kjer največ (25%) požarov nastopi med 20. in 6. uro zjutraj. Zato so tehnične rešitve za varstvo ljudi, okolja, premoženja in proizvodnje pred požarom tako pomembne. Kljub temu več kot 75% objektov v Sloveniji nima javljalnikov požarov.
Mednarodna statistika pa pokaže, da so najpogostejši vzroki za požar kuhanje, električna napeljava in oprema, namerni požari, ogrevalne naprave, kajenje, igra z ognjem…
S prizadevanjem za bolj zeleno prihodnost in uveljavljanje novih trajnostnih virov energije so se pojavili novi viri požara. Tveganje predstavljajo sončne elektrarne, pri čemer tveganje za požar narašča s starostjo fotovoltaičnih panelov in instalacij. Tveganje predstavljajo električna kolesa, električni skiroji in električna vozila oziroma vozila na alternativne pogone (vodikove celice), nenazadnje tudi zalogovniki energije, ki so velike litij-ionske baterije.
VIdeo Slovenskega inženirskega dne 2023
Fotogalerija
