Sobotna priloga Dela: Petnajst ljubljanskih stolpnic, ki ne bi prenesle zelo močnega potresa
V Sobotno prilogi Dela je bil 11.4.2020 objavljen članek Akademika prof. dr. Petra Fajfarja z naslovom Petnajst ljubljanskih stolpnic, ki ne bi prenesle zelo močnega potresa.
Ob zagrebškem potresu je večina prebivalcev Slovenije gotovo pomislila, kaj bi bilo, če bi se tak potres zgodil pri nas, denimo v Ljubljani. Slovenija in Hrvaška imata podobno zgodovino. Način gradnje stavb in drugih gradbenih objektov je bil ves čas podoben; dolga leta smo imeli za gradnjo iste predpise. Iz tega lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da bi bili tudi učinki potresa v Ljubljani zelo podobni tistim v Zagrebu, vendar v manjšem obsegu, saj je Zagreb z osemsto tisoč prebivalci precej večji od Ljubljane, ki ima tristo tisoč prebivalcev.
Potresno inženirstvo je razmeroma mlada veda, ki je močno napredovala od leta 1963, ko so bili najprej v Sloveniji in nato v celotni nekdanji Jugoslaviji uveljavljeni prvi predpisi za potresno odporno gradnjo. Napredek se je odražal tudi v predpisih, ko so bili dvakrat posodobljeni.
Slika: Foto Cropix