Smernica MSS 02/2020 visoko-zmogljive stavbe, razvlaženje zraka in korona virus
»Letošnje poletje so zaznamovali pogosti prodori hladnega in vlažnega zraka, ki so prekinjali nekajdnevna vroča obdobja. Zelo neprijetno in obremenjujoče je bilo soparno vreme zadnjih nekaj julijskih dni in prvi dan avgusta. Za občutljive so bile vremenske razmere močno obremenilne ne samo minuli konec tedna, ampak tudi v prvi polovici tega tedna,« je eden od dnevnih časopisov citiral meteorologinjo mag. Tanjo Cegnar. Kakšna so sicer stanja zraka julija v običajnem meteorološkem letu (Typical Meteorological Year – TMY), ki se uporabljajo pri projektiranju z energijo povezanih stavbnih sistemov, in kakšna so bila stanja v letošnjem juliju, je prikazano v diagramih vlažnega zraka v prilogi 1. Razvidno je, da je bil letošnji julij res precej bolj vlažen od običajnega.
Soparno pa letošnjega julija ni bilo samo na prostem, takšen občutek so izpostavljali tudi prenekateri uporabniki poslovnih stavb. Kako je to mogoče, saj so stavbe večinoma hlajene? Odgovor je preprost: Ker razvlaženje zraka med našimi projektanti ne predstavlja pogostega postopka obdelave zraka, ampak ti za poletno obdobje praviloma načrtujejo samo hlajenje. Razvlaženje je zato omejeno zgolj na stranski učinek hlajenja, ki ima v primerih, ko zaradi hladnejših temperatur brez sončnega sevanja hlajenje niti ni potrebno, ali se izvaja njegovo delovanje s precej znižano sposobnostjo, kar ima za posledico neizločitev vlage iz zraka.
Kako težavo s previsoko vlažnostjo rešuje standard za načrtovanje visoko-zmogljivih stavb, kako so te opredeljene, tudi osnovni standard za načrtovanje kakovosti notranjega zraka, kakšen vpliv ima vlažnost na zdravje in storilnost ljudi, kot tudi kako je to povezano s korona virusom, spoznate v Smernici visoko-zmogljive stavbe, razvlaženje zraka in korona virus. Smernico, katere avtor je Mitja Lenassi, je pripravila Matična sekcija strojnih inženirjev in je objavljena tukaj.
Nazaj