Novice

Skoraj nič-energijsko pripravljene stavbe

SKORAJ NIČ-ENERGIJSKO PRIPRAVLJENE STAVBE^[1]

Zahteva novega ZURE za projektiranje vseh novih stavb samo še kot skoraj nič-energijskih je bila predstavljena pred mesecem dni kot novica z naslovom »S 1. januarjem 2021 nove stavbe še ne bodo skoraj nič-energijske, bodo pa to tiste, za katere se bodo od tistikrat naprej podale vloge za izdajo gradbenega dovoljenja«. V isti je bila podana tudi povezava do v januarju 2019 pripravljenih primerov računskega preverjanja doseganja meril sNES skladno z v AN sNES 2020 določeno metodologijo REHVA, to je kazalnikov primarne energije EP_P in RER.

Vendar se projektiranje energijsko visoko-performančnih stavb, torej tudi skoraj nič-energijskih, ne začne preverjanjem doseganja obeh kazalnikov, ampak mora integralna^[2] projektna skupina na začetku določiti ciljno vrednost potrebne energije za delovanje stavbe, nato za doseg te poiskati najprimernejše tehnične rešitve. To je tisto, kar lahko naredi projektant, ne more pa nujno zagotoviti z AN sNES 2020 predpisanega deleža obnovljive energije prvenstveno takrat, ko ga izvršilni predpisi in/ali lokalni energetski koncepti (LEK) skozi izdane projektne pogoje mnenjedajalcev prisilijo v obvezno priključevanje na energijske sisteme z neobnovljivimi energenti^[3]. V teh primerih se zato zdi smiselno in primerno projektirano stavbo označiti kot sNES PRIPRAVLJENO, ki bo postala sNES takrat, ko bosta še distributer energije in pristojno ministrstvo prispevala svoj del. Prvi zagotovil ustrezen del obnovljive energije, drugi vladi pripravil ustrezno spremembo AN sNES.

Posebno veliko težavo AN sNES 2020 predstavlja dejstvo, da ta zahteva, če odmislimo za sNES itak nesmiselno merilo »največja potrebna toplote za ogrevanje stavbe«, izpolnitev dveh meril - kazalnika primarne energije EP_P in deleža RER. AN zahteva izpolnitev dveh meril kljub temu, da Aneks I v 2018 spremenjene EPBD izrecno zahteva samo številčni kazalnik primarne energije v kWh/(m²a), druge dodatne številčne kazalnike zgolj dopušča. Vendar pri tem slednje tudi izrecno našteva: skupna, neobnovljiva in obnovljiva primarna energija ter emisije toplogrednih plinov, izražene v kgCO₂eq /(m²a)^[4]. To pomeni, merilu RER bi se lahko tudi odpovedali, saj je po EPBD edini obvezen kazalnik potrebna primarna energija. Odpoved merilu RER bi obveznost priključevanja na različne daljinske sisteme z neobnovljivi energenti takoj spremenil v »veliko manj neprimerne«.

Zato se zdi v tem trenutku v vseh pogledih smiselno novo projektirane stavbe v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja opredeliti kot »skoraj nič-energijsko pripravljene«. Z navedbo, da bodo to dejansko postale takrat, ko bo distributer energije zagotovil ustrezen del obnovljive energije in/ali bo ustrezno spremenjen AN sNES. Seveda to velja edino ob pogoju, da projektant sedaj opravi svoj del naloge, to je ob upoštevanju »reda energijskega nalaganja«^[5] poišče ustrezne projektne rešitve in jih kot take tudi izrecno poda ter opiše v tehničnem poročilu. »Red energijskega nalaganja« narekuje kot osnovni nivo pasivne strategije. Analiza teh za manjše nestanovanjske stavbe za notranji in obalni podnebni področji je podana tukaj. Pred njo je predstavljeno tudi še osnovno o »redu energijskega nalaganja«.

Novico z analizo primernih pasivnih strategij je pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.

_________________________________________

[1] sNES PRIPRAVLJENA je visoko-zmogljiva stavba, ki ima tako odlične energijske lastnosti, da lahko sistem obnovljive energije izravna celotno ali večino letno potrebne energije za njeno delovanje. Vendar jo (še) ne, ker je priključena na sistem zemeljskega plina ali vročevoda, ker tako zahtevajo drugi izvršilni predpisi. sNES bo šele postala takrat, ko bo distributer zagotovil ustrezni delež obnovljive energije v svojem energentu.

[2] V različici gradbenega zakona, ki je sedaj v medresorskem usklajevanju, je načelo integralnega projektiranja umaknjeno. To je tudi s strani Evropske komisije sicer prepoznano kot ključno za doseganje (ne samo) cilja graditve sNES.

[3] Ne gre zamenjevati energijske učinkovitosti, primerneje in smiselno energijske izkoriščenosti, in obnovljivih virov energije. (Ne samo) ZURE oboje natančno opredeljuje in zato tudi ločuje.

[4] Med naštetimi očitno ni slovenskih posebnosti kot sta H'_T in potrebna toplota za ogrevanje stavbe.

[5] Vrstni red energijskega nalaganja, ang. »Energy Loading Order«, uporablja kot izhodišče programsko vodilo »First Reduce, Then Produce« - »Najprej zmanjšati (potrebe), potem proizvajati (energijo)«. Slednje ne velja samo za nove stavbe, ampak tudi za prenove. Skoraj vedno je stroškovno učinkoviteje najprej zmanjšati potrebo po energiji z vzdrževanjem in izboljšanjem obstoječe opreme, čemur sledi zamenjava opreme z visoko zmogljivimi modeli, ko obstoječa že doseže konec življenjske dobe. Sistemi za pridobivanje energije iz obnovljivih virov (sončni sistemi za proizvodnjo tople vode in električne energije) so zadnji, potem ko so najprej izkoriščeni vsi stroškovno učinkoviti načini za zmanjšanje potrebne energije. Ta pristop optimizira stroškovno učinkovitost, poveča prihranek energije in ohranja ugodje ter pogosto povzroči potrebo po manjših napravah in sistemih.