PURES - predpis, ki ne predpisuje
PURES 2022 v prehodnih določbah dovoljuje, da se energijski kazalniki energijske učinkovitosti in izkaz energijskih lastnosti stavbe v prehodnem obdobju, to je do konca leta oziroma marca naslednjega leta, izdelujejo še na način, kot ga določa PURES 2010 oziroma TSG-1-004:2010. Vendar so mnoge zahteve v pravilniku in tehnični smernici predpisane, ali bi to vsaj morale biti, brez neposredne ali posredne povezave s kazalniki in izkazom, zato so te potrebne upoštevanja z nastopom veljavnosti novega pravilnika. Eno od takšnih predstavlja predpisana debelina toplotne izolacije cevovodov sistemov ogrevanja, potrošne tople vode, hlajenja ter zračnih kanalov. Primerneje je zapisati, eno takšnih predstavlja v PURES 2022 in TSG-1-004:2022 nepredpisana debelina toplotne izolacije za strojne napeljave.
Ker manko predpisane debeline oz. toplotne upornosti izolacije cevovodov in kanalov lahko vodi do sporov med projektanti in recenzenti, kot tudi na gradbiščih med nadzorniki in izvajalci, ne nazadnje tudi med investitorjem in ostalimi udeleženci, smo na MOP poslali dopis, ki ga najdete tukaj. V njem prosimo g. Georgi Bangieva, generalnega direktorja Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, da potrdi ugotovitev, da PURES 2022 in TSG-1-004:2022 ne predpisujeta izolacije za strojne napeljave in je njena toplotna upornost tako prepuščena presoji projektanta. Potrdi, da pri tem ne gre za pomotoma izpadlo zahtevo.
Ob tem je potrebno opozoriti, da je v RS še vedno veljaven drug pravilnik, ki opredeljuje debelino izolacije za zračne kanale. Peti odstavek 20. člena Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji (Ur. l. RS, št. 42/02 in 105/02) predpisuje debelino izolacije zračnih kanalov za določen pogoj na naslednji način: »Pri absolutni temperaturni razliki med vtočnim ali odtočnim zrakom in okolico nad 10 K morajo biti prezračevalni sistem oziroma njegovi sestavni deli toplotno izolirani. Debelina toplotne izolacije (toplotne prevodnosti ≤ 0,04 W/mK) mora biti ≥ 40 mm, da ne prihaja do kondenzacije v sami notranjosti ali na površini sistema…« Iz zapisanega je mogoče zaključiti, da je debelina predpisana predvsem zaradi preprečevanja kondenzacije, manj zaradi varčevanja s toplotno energijo.
Sicer je tukaj v treh tabelah predstavljeno kako debelino izolacije za cevovode in kanale predpisuje ANSI/ASHRAE Standard 90.1-2016 v poglavju 6, katerega prevod je dostopen na spletni strani IZS oz. tukaj. Pri tem je pomembno, da ima vsaka od zapisanih zahtev v tem standardu osnovo v stroškovni optimalnosti! Katero upoštevanje zahteva ravno tudi evropska direktiva EPBD, ki je izrecno navedena kot upoštevana tudi v prvem členu PURES 2022.
Za primer vodenja zračnih kanalov na prostem za podnebno območje 5 (Maribor, Brnik), znaša po ASHRAE »stroškovno optimalna« in zato potrebna debelina izolacije zračnega kanala, ki se uporablja za gretje in hlajenje prostorov in je voden na prostem, katere IZVEDBENA (ne laboratorijska) toplotna prevodnost λ = 0,045 W/mK, znaša d = 9,5 cm (2,12*0,045 = 0,0954). Za primer Ljubljane, ki spada v podnebno območje 4, pa je zahtevana debelina izolacije kanala na prostem d = 6,5 cm (1,41*0,045 = 0,0635). Pri vodenju skozi neklimatiziran prostor pa je v obeh primerih mest potrebna debelina izolacije enaka, to je d = 5 cm (1,06*0,045 = 0,0477).
Preprost računalniški program, vezan na cevno izolacijo HVAC sistemov v Excell je dostopen tukaj.
Novico pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str., CxA
Nazaj