Prva analiza predloga novega Gradbenega zakona (GZ-1), ki čaka na obravnavo na Vladi RS
Kot smo že zapisali v novici, objavljeni 30. aprila 2021, je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v vladno obravnavo poslalo predlog novega GZ-1 (v nadaljevanju predlog GZ-1).
Ugotavljamo, da je bilo v zaključni fazi priprave zakona vendarle upoštevano nekaj naših predlogov in pripomb, večina naših predlogov, podanih v času javne razprave lani poleti, pa žal ostaja prezrtih. Pozitiven vidik novega predloga zakona je, da vsaj na področju dela naših članov oz. na področju inženirske stroke stanja ne poslabšuje. Seveda, pa bo v prihodnosti potrebno še marsikaj bolje urediti, za kar si bomo ne glede na nadaljnjo usodo predloga zakona še naprej intenzivno prizadevali.
V nadaljevanju podajamo prvi izbor nekaterih novosti predloga novega GZ-1 glede na aktualni GZ. Podrobnejše analize rešitev in posledic, ki jih novi predlog zakona prinaša, s komentarji bomo podali v prihodnjih objavah, ko bo jasno tudi, ali se bo predlog zakona še spreminjal in na kakšen način. Iz naših preteklih izkušenj vemo, da namreč do zelo pomembnih popravkov lahko pride še tudi tekom obravnave na vladi RS in v državnem zboru RS.
Predlog GZ-1 uvaja nov izraz pooblaščeni strokovnjak, ki je »pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt, pooblaščeni inženir ali druga pooblaščena oseba s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti ter geotehnologije in rudarstva, v skladu s svojimi poklicnimi nalogami po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost«. Pooblaščeni strokovnjak je torej nadimenka za nekatere regulirane poklice, določene v ZAID, mednje pa sodi tudi nadzorni inženir. S tem bo odpravljen tudi dvom, ki ga je po pričetku uporabe GZ sicer rešilo pojasnilo ministra, da gospodarski subjekt izpolnjuje pogoje za nadzornika tudi z nadzornim inženirjem.
Rešena je nejasnost glede določanja vodje projekta zaradi nedefiniranega pojma prevladujoče stroke v GZ. Prevladujoče stroke predlog GZ-1 ne vsebuje več in sicer ne le pri projektiranju ampak tudi pri nadzoru in vodenju del ne.
Izraz vodja projekta se spreminja v vodjo projektiranja, ki ga mora določiti projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije izmed sodelujočih pooblaščenih strokovnjakov. Vodja projektiranja vodi izdelavo projektne dokumentacije ter poskrbi za celovitost njenih delov z medsebojno koordinacijo pooblaščenih in drugih strokovnjakov. Vodja projektiranja za stavbe bo torej lahko tudi pooblaščeni inženir. Podobno velja, da bo pri gradbeno inženirskih objektih lahko vodja projektiranja tudi pooblaščeni arhitekt ali krajinski arhitekt.
V izdelavo projektne dokumentacije projektant vključi tiste pooblaščene arhitekte, pooblaščene krajinske arhitekte in pooblaščene inženirje s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ali prometnega inženirstva ter strokovnjake z drugih strokovnih področij, katerih strokovne rešitve so glede na namen in zahtevnost objekta ter namen izdelave projektne dokumentacije potrebne. V projektni dokumentaciji se navedejo imena in priimki ter identifikacijske številke vseh pooblaščenih strokovnjakov ter imena in priimki drugih strokovnjakov, ki so pri izdelavi projektne dokumentacije sodelovali.
Projektant, vodja projektiranja in pooblaščeni strokovnjaki, ki sodelujejo pri izdelavi projektne dokumentacije, s podpisom jamčijo, da projektna dokumentacija izpolnjuje zahteve tega zakona. S predlogom, da se uvede vodjo načrta (včasih odgovorni vodja projekta) sicer nismo uspeli, smo pa uspeli vsaj s predlogom, da bodo vsi sodelujoči pooblaščeni strokovnjaki v vseh fazah izdelave projektne dokumentacije poimensko navedeni in da prevzemajo odgovornost za svoj izdelek.
Kljub našemu predlogu, naj tudi izjavo o izpolnjevanju bistvenih zahtev v DGD in PID so-podpišejo vsi sodelujoči strokovnjaki, predlog GZ-1 pri pogojih za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja še vedno zahteva le podpisa projektanta in vodje projektiranja. Ponovno izpostavljamo, da zgolj vodja projektiranja ne more zagotoviti, da bo objekt izpolnjeval vse bistvene zahteve, saj sam ni kompetenten presoje za vse stroke. Takega strokovnjaka, ki bi vključeval znanja vseh potrebnih strok, namreč ni, zato zagotavljanje bistvenih zahtev lahko zagotovi le ekipa pooblaščenih strokovnjakov ustreznih strok, izjavo in s tem projektno dokumentacijo pa bi morali podpisati vsi.
Tudi v zakonu se uvaja vodilni načrt (do sedaj le v pravilniku), ki je »načrt, v katerem so opredeljene osnovne vsebine projekta glede na namen uporabe objekta, ki ga izdela pooblaščeni strokovnjak v skladu s svojimi poklicnimi nalogami, kot jih določa zakon, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost«. Vodilni načrt za stavbe, razen industrijskih stavb in ne-stanovanjskih kmetijskih stavb, je po zakonu načrt arhitekture. S strani Ministrstva za okolje in prostor nam je bilo ustno pojasnjeno, da bo vodilni načrt potreben le za faze projektiranja PZI in PID, za IDZ in DGD pa ne (v teh fazah načrtov sploh ni), ter da bo to podrobneje opredeljeno v novem Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov.
Zakon za posamezne vrste objektov določa obvezne prikaze, ki jih mora vsebovati projektna dokumentacija. Projektna dokumentacija pri stavbah poleg arhitekturnega prikaza obvezno vsebuje še gradbeno tehnični prikaz, pri gradbeno inženirskih objektih pa obvezno vsebuje gradbeno tehnični prikaz, pri objektih odprtega prostora pa arhitekturni in krajinski prikaz. To pomeni, da bo moral biti že v fazi izdelave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje za stavbo vključen tudi pooblaščeni inženir gradbeništva, ki bo določil gradbeno konstrukcijo.
Novost je tudi uvedba manjših rekonstrukcij, ki »so dela, ki niso vzdrževanje objekta in niso rekonstrukcija, so pa izboljšava ali zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov, s katero se ne ogroža stabilnosti konstrukcije, zamenjava elementov javnega vodovoda, javne kanalizacije, večji preboji konstrukcije, vgradnja dvigal v notranjosti objekta in manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot dveh etaž«. Manjša rekonstrukcija se bo izvajala na podlagi prijave pričetka gradnje, ki bo morala vsebovati tudi pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, s katerim se predvidi rešitev, ki bo zagotovila, da se gradbenotehnične lastnosti objekta izboljšajo ali vsaj ne poslabšajo. Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva bo po izvedeni manjši rekonstrukciji ustreznost izvedenih del tudi pisno potrdil. Podrobnejšo vsebino in obliko takega mnenja in potrdila bo predpisal minister, podrobnejša merila za manjšo rekonstrukcijo pa Vlada RS.
Veseli nas, da nam je ministrstvo prisluhnilo pri manjših rekonstrukcijah in predvidelo vključitev pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva. Kljub našim stalnim pozivom pa zakon še vedno ustrezno ne ureja področja rekonstrukcij, saj še vedno ni določeno, kdaj so stroški za izvedbo rekonstrukcij nesorazmerni, še vedno ni ustrezne definicije zmogljivosti objekta, še vedno tudi ni jasno, kaj pomeni neposredno ogrožanje zdravja in življenja ljudi, premoženja večje vrednosti, prometa ali sosednjih objektov. Brez jasnih odgovorov na ta vprašanja problematike nezadostne potresne odpornosti velikega dela grajenega okolja in posledično življenjske ogroženosti večjega dela prebivalstva ob potresu ni mogoče reševati.
Nekoliko podrobneje se urejajo pogoji za začasne objekte, vključno s časom trajanje postavitve, kar precej omejuje možnosti zlorabe. Navedeno je tudi, da je za zagotavljanje varnosti začasnih objektov odgovoren investitor. Določitev še podrobnejših meril in pogojev za postavitev začasnih objektov je naloženo ministru in vladi.
Za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, se zahteva prijava začetka gradnje, pri tem pa je potrebno priložiti tudi projektno dokumentacijo za odstranitev, če pa se objekt dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini, ali je od njega oddaljen manj kot en meter, se poleg tega zahteva tudi gradbeno dovoljenje.
Za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče poškodovan objekt čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje. V tem primeru je potrebna izjava pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, da stanje obstoječega objekta tako izvedbo dopušča.
Izjava pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva je potrebna tudi v primeru postavitve začasnega skladiščnega objekta in pri novogradnji enostavnega objekta, ki je stavba, pri čemer je potrebna prijava začetka gradnje.
Ponovno je, z nekaj izjemami, dopuščen začetek gradnje na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja. Investitor lahko na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne z gradnjo po dokončnosti gradbenega dovoljenja, če ne gre za objekt z vplivi na okolje ali za objekt, ki ne potrebuje presoje sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
Uvaja se nov pojem zainteresirane javnosti. Ureja se način njihove vključitve pri objektih z vplivi na okolje.
Podrobneje se ureja poslovanje preko sistema eGraditev.
Investitorju se nalaga, da če sklene pogodbo za projektiranje ali nadzor z več pogodbeniki, določi vodilnega pogodbenika, in z vsemi drugimi pogodbeniki uredi obveznosti do vodilnega pogodbenika.
Če je na gradbišču istočasno več izvajalcev, investitor izmed njih določi izvajalca, ki bo prevzel tudi naloge vodenja gradbišča. Funkcije vodje gradbišča po zakonu ni več.
Zakon določa, da nadzornik, ki prevzame nadzor nad gradnjo objekta, v odvisnosti od vrste objekta, gradnje in del v nadzor vključi pooblaščene strokovnjake, če pa teh sam nima, sklene pogodbo z drugim nadzornikom, ki jih ima. Nadzornik, vodja nadzora in pooblaščeni strokovnjaki, ki sodelujejo pri nadzoru, vsak za svoj del nadzora s podpisom jamčijo, da gradnja izpolnjuje zahteve tega zakona. Na ta način je poskrbljeno, da so v nadzor vključene vse potrebne stroke.
Nekoliko so precizirane naloge izvajalca. Kljub našim opozorilom, da to v praksi povzroča precej težav, pa še vedno ni pojasnjeno, izvajanje katerih zaključnih gradbenih del ima pomemben vpliv na izpolnjevanje bistvenih zahtev. Tako še vedno ne bo jasno, izvajanje katerih zaključnih gradbenih del se bo štelo kot dejavnost gradbeništva, za opravljanje katerih mora izvajalec izpolnjevati pogoje iz GZ.
Zaradi enakega poimenovanja reguliranega poklica in funkcije na gradbišču (vodja del), na kar naj bi MOP opozorila Evropska komisija in zahtevala spremembo, predlog GZ-1 ohranja izraz »vodja del« za reguliran poklic tistih posameznikov, ki so vpisani v imenik vodij del pri IZS, medtem ko nadomešča izraz vodja del z izrazom »voditi gradnjo« za opravljanje nalog tistih posameznikov, ki so po gradbeni pogodbi z investitorjem na strani izvajalca imenovani za vodenje gradnje. Vodje gradnje so lahko pooblaščeni strokovnjaki, vodje del, mojstri in delovodje; po prehodni določbi (152. člen) tudi pooblaščeni arhitekti in krajinski arhitekti, ki so strokovni izpit opravili pred 1.1.2003. S slednjim zakon pooblaščenim arhitektom in krajinskim arhitektom vrača odvzeto pravico vodenja del, ki pa zaradi napačnega zapisa presega obstoječo pravno prakso, ki pravi, da je bila pravica do vodenja del odvzeta le tistim pooblaščenim arhitektom in krajinskim arhitektom, ki so posebni del strokovnega izpita opravili iz vodenja del. Tako kot GZ tudi GZ-1 v odvisnosti od zahtevnosti objekta in obsega gradnje določa najnižjo stopnjo izobrazbe, ki jo mora imeti oseba, ki vodi gradnjo.
Zahteve za vgradnjo materialov in proizvodov so prilagojene na način, da je pod določenimi pogoji omogočena tudi vgradnja proizvodov, ki so že bili uporabljeni in njihova ponovna uporaba ne predstavlja tveganj za uporabnike in okolje, in po uporabi niso spremenjene bistvene zahteve za objekte.
Dokumentacija za gradbeno dovoljenje je preimenovana v projektno dokumentacijo za pridobivanje mnenj in gradbenega dovoljenja, s čimer je dan nastavek, na podlagi katerega bo v noveli Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov v odvisnosti od zahtevnosti objekta določeno, za katere objekte je podlaga za to dokumentacijo idejna zasnova (IDZ) in za katere idejni projekt (IDP).
Če se pri projektiranju ne uporabi priporočene metode, se izvede pregled projektne dokumentacije za izvedbo gradnje pri čemer izvajalca pregleda imenuje projektant. Izjava izvajalca pregleda, da projektna dokumentacija za izvedbo gradnje zagotavlja bistveno zahtevo, ki je bila predmet pregleda, je priloga projektne dokumentacije za izvedbo gradnje. Gre torej za neko vrsto notranje kontrole, zato te novosti ne gre mešati z revizijo projektne dokumentacije, katere ponovno uvedbo vsaj v delu zagotavljanja mehanske odpornosti in stabilnosti ter požarne varnosti ves čas zagovarjamo. Ti dve bistveni zahtevi pri zahtevnih objektih preverjajo tudi v drugih razvitih državah, npr. v Nemčiji, čeprav ta še zdaleč ni tako potresno ogrožena, kot Slovenija.
K zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti priložena tudi izjava projektanta, vključno z utemeljitvijo, da za nameravano gradnjo ni treba izvesti predhodnega postopka, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
S tem predlogom zakona se ukinja institut predodločbe.
Plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ta dolžnost se mora izpolniti pred prijavo začetka gradnje. Pri spremembi namembnosti, kjer ni prijave začetka gradnje, se dokazilo predloži v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.
Zakon prinaša spremembo pri podpisovanju zakoličbenega zapisnika in jamčevanju ter podrobneje določa njegovo vsebino. Zakoličbeni zapisnik podpišejo geodetsko podjetje, njegov pooblaščeni inženir s področja geodezije in nadzornik ter vodja nadzora, s čemer jamčijo, da je zakoličenje objekta izvedeno skladno z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje. Zakoličbeni zapisnik vsebuje skico zakoličbe, podatke o zakoličenih koordinatah, oseh, višinah in drugih zakoličenih točkah, podatke o gradbenem dovoljenju in podatke o projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje, na podlagi katere je bila zakoličba izvedena, podatke o podjetju ter ime in priimek pooblaščenega inženirja, ki je zakoličbo izvedel ter njegovo identifikacijsko številko.
Ob vsaki spremembi podatkov iz prijave začetka gradnje je te spremembe treba prijaviti. S prijavo začetka gradnje se mnenjedajalci in inšpektorji ne le seznanijo, kot je veljalo v GZ, pač pa imajo tudi dolžnost, da vsak s svojega delovnega področja preverijo vsebinsko ustreznost podatkov in prilog k prijavi gradnje.
Sedaj je tudi v zakonu zapisano, da morajo biti v času izvajanja gradnje objektov, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, razen pri spremembi namembnosti in nezahtevnem objektu, na gradbišču v papirni ali elektronski obliki dostopni:
- gradbeno dovoljenje,
- projektna dokumentacija za izvedbo gradnje za celoto ali če se gradnja objekta izvaja v več etapah, za posamezne etape,
- gradbeni dnevnik,
- načrt organizacije gradbišča, kadar je ta predpisan,
- načrt gospodarjenja z odpadki, kadar je ta predpisan.
Dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja po novem puščajo precej več manevrskega prostora, kot zdaj. Posamezne zunanje mere, določene v gradbenem dovoljenju (širina, višina, dolžina, globina, polmer in podobno) se lahko pod nekaterimi pogoji povečajo tudi do 0,5 m (prej do 0,3 m), do 0,5 m se lahko spremeni tudi ničelna kota pritličja, objekt pa se lahko horizontalno premakne od lege, določene v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja do 1,0 m. Seveda ob pogoju spoštovanja določb prostorskih aktov.
Predlog GZ-1 določa tudi, da je sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta tudi podpisana izjava nadzornika in vodje nadzora ter izvajalca in vodje gradnje, s katero dokazujejo, da objekt glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti v celoti izpolnjuje bistvene in druge zahteve ter je skladen z izdanim gradbenim dovoljenjem. Za enostanovanjske stavbe se lahko namesto dokazila o zanesljivosti objekta zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži izjava nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene in druge zahteve. V zvezi s tem je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije na MOP že naslovila svoje stališče, da bi to izjavo moral podpisati (tudi) izvajalec in njegov vodja gradnje, kar smo podprli, saj ima izvajalec po Obligacijskem zakoniku obligacijo uspeha (tako kot projektant), nadzornik pa le obligacijo prizadevanja. Poleg tega je investitor gradnjo naročil pri izvajalcu in ne nadzorniku. Zato je prvi poklican, da poda to izjavo, izvajalec (in ne nadzornik).
Pri legalizacijah objektov še vedno ni zagotovljeno, da se iz legalizacij izločijo nevarni objekti, zato si bomo tudi v bodoče prizadevali, da se to spremeni.
MOP smo pisno in na sestanku opozorili, da v zadnji verziji popravljeni besedili odstavkov 152. člena ne rešujeta pričakovanih pravic bivših odgovornih vodij del za manj zahtevne objekte (zdaj nadzorni inženirji in vodje del, s pooblastilom za manj zahtevne objekte), ki bi po ZGO-1, le s pridobitvijo dodatnih let praktičnih izkušenj, zahtevanih z ZGO-1, pridobili še pooblastilo za zahtevne objekte, ter ga prosili za popravek.
Celoten predlog GZ-1 je dostopen tukaj.
Nazaj