Pripombe na predlog novele GZ-1B in predlog novele ZUreP-3

Kot smo že vajeni, je javna razprava pomembne novele Gradbenega zakona zopet potekala ravno v času glavnih letnih dopustov, ko je aktiviranje strokovnjakov, predvsem pa formiranje ustreznih delovnih skupin in usklajevanje med raznimi mnenji najtežavnejše. Kljub temu smo zbrali pripombe članov IZS, še posebej pa članov projektne skupine za zakonodajo. Povezali smo se tudi z GZS – ZGIGM, ki so se z našimi pripombami poistovetili, dodali pa so še dve svoji, ki sta bili zelo smiselni, zato smo naš nabor dopolnili tudi z njima. Pripravili smo tudi pripombe na novelo Zakona o urejanju prostora. Upamo, da ta naš trud ne bo zaman in da bodo naše strokovne pripombe tokrat upoštevane v večji meri, kot so bile v preteklosti. S stani MNVP smo skupaj z drugimi zbornicami 12.9.2024 vabljeni tudi na sestanek, kjer bomo lahko svoje pripombe še dodatno predstavili.
Pri pripombah smo se osredotočili na člene, ki se s predlagano spremembo zakona odpirajo.
Opozorili smo na nedefiniranost nekaterih uporabljenih izrazov, kar vodi v različna tolmačenja, vse skupaj pa neugodno vpliva celo na varnost objektov.
Na splošno pogrešamo ambicioznost zakona, da bi uredila problematiko potresno ogroženih starejših objektov. Tega problema ne le, da ne rešuje, pač pa ga z dodatnim širjenjem možnosti legalizacij objektov, za katere ni potrebno zagotoviti niti najosnovnejše varnosti, le še poglablja. Legalizacije nevarnih objektov se ne preprečuje, razen tistih redkih izjem, katere je kot take že prepoznala inšpekcija. Tej predlagani spremembi zakona v tem delu v stroki zato odločno nasprotujemo in opozarjamo, da bo imela dolgoročne posledice za zagotavljanje varnosti grajenega okolja, v primeru večjih potresov pa bo posredno vodila v izgubo mnogih človeških življenj.
Kljub nekoliko nerodnem zapisu pozdravljamo boljšo ureditev zahteve po projektiranju z BIM.
Pozdravljamo tudi poskuse ureditve pravočasnega in ustreznega odziva mnenjedajalcev, saj menimo, da je ravno to eden od glavnih razlogov za dolgotrajnost postopkov. Kljub temu imamo pri implementaciji precej pomislekov in predlogov izboljšav, predvsem pa dvomimo v pozitivne rezultate brez uvedbe sankcij za nespoštovanje rokov.
Prijava začetka gradnje se je tudi po večletnem obdobju uporabe izkazala za eno od večjih pridobitev Gradbenega zakona. Gre za mehanizem, ki je uredil marsikatero anomalijo pri graditvi objektov, še posebej pa je pomembno, da se je z njim zagotovila izvedba dokumentacije za izvedbo, ki se prej marsikdaj ni naredila, ali pa je bila neustrezna. Kljub temu pa ugotavljamo, da je za nekatere večje objekte zahteva, da je treba celotno PZI dokumentacijo priložiti ob prijavi začetka gradnje, ki se vloži pred začetkom gradnje, pretirana, saj se nekateri večji objekti gradijo tudi več let. Nikakor si ne želimo opustitve zahteve, da je potrebno tudi pri takih objektih predložiti PZI v celoti, niti pri najkompleksnejših objektih, predlagamo pa, da se predvidi možnost sukcesivne oddaje PZI, pri čemer mora biti vsak del PZI predložen pred pričetkom del, na katera se nanaša, naj pa se že ob prvi prijavi gradnje navede, kateri deli PZI dokumentacije bodo še sledili.
Poleg členov, ki jih odpira predlog spremembe GZ-1B v javni razpravi, pa sami pri zakonu vidimo še mnogo pomembnih težav. Žal naša opozorila ob preteklih javnih razpravah niso obrodila sadov, v praksi pa se izkazuje, da so bila še kako na mestu, zato smo na nekatere ponovno opozorili tudi tokrat.
Velik manko gradbene zakonodaje je, da ta jasno ne predpisuje obveznosti priprave projektne naloge. Verjamemo, da je to morda nepomembno za upravne postopke pri graditvi objektov, za preprečitev razhajanj v pričakovanjih udeležencev pri graditvi pa je to nujno. Vnovič smo predlagali spremembo, ki bi to uredila.
Glede na nedavni sklep Ustavnega sodišča RS (št. US u-i-401-22 z dne 4.7.2024) po katerem je mogoče zaključiti, da je vodja gradnje lahko katerikoli pooblaščeni strokovnjak, saj ZAID vodenja gradnje ne ureja, opozarjamo, da ZAID tudi ne ureja vodenja projektiranja. Zato apeliramo, da se vodenje projektiranja v GZ-1 uredi na enak način, torej da projektiranje lahko vodi katerikoli pooblaščeni strokovnjak, ne glede na vrsto objektov. Vodja projektiranja ne sme projektirati načrtov posameznih strok, razen tistega s strokovnega področja svojega pooblastila, pač pa vodi pooblaščene arhitekte in pooblaščene inženirje raznih strok ter jih medsebojno usklajuje ter poskrbi za celovitost projektne dokumentacije. Preteklo tolmačenje tega člena s strani nekaterih arhitektov, da je za to pri stavbah primeren le pooblaščen arhitekt je torej napačno in pristransko, v izogib takšnim situacijam v prihodnosti pa naj se ta člen ustrezno popravi.
Predlagali smo ureditev izraza pooblaščeni strokovnjak na način, da se poskrbi za enakost obravnave vseh strokovnjakov; torej da lahko pooblaščeni strokovnjaki opravljajo le tiste naloge, za katere so kompetentni - imajo znanja in veščine ter pooblastilo po ZAID. Le na ta način, da vsak strokovnjak dela le tisto, kar zna, bo zagotovljena varnost in kakovost grajenega okolja.
Kot smo že mnogokrat opozorili, veliko zmede in težav povzroča odsotnost izrazov za nekatere pooblaščene strokovnjake, kot npr. za pooblaščenega inženirja, ki je odgovoren za izdelavo načrta z nekega strokovnega področja. Zopet predlagamo, da se uvede izraz vodja načrta. Podobna težava je s pooblaščenim strokovnjakom, ki izvaja nadzor s področja določene stroke. Ker zakonodaja tega izraza ne podaja, se v praksi to marsikdaj meša z izrazom nadzornik, ki pa je rezerviran za gospodarski subjekt. Predlagamo uvedbo izraza nadzornik del (npr. nadzornik del s področja strojne stroke). Že večkrat pa smo opozorili tudi, da je z vidika kompetentnosti in prevzemanja odgovornosti za posamezna dela na gradbišču kot tudi možnost pridobivanja referenc posameznikov zelo problematična tudi ukinitev vodij posameznih del (slednje velja tudi za ukinitev vodij načrtov in nadzornikov posameznih del), kar bi bilo potrebno ustrezno urediti. V zvezi s tem znova predlagamo vrnitev teh funkcij v zakon.
Urediti je potrebno problematiko odgovornosti Projektanta PID. Vsa določila (tudi Pravilnik) bazirajo na predpostavki, da je Projektant PID isti, kot je bil v prejšnjih fazah projektiranja, pa temu ni nujno tako. Zakon dopušča, da lahko izdela PID katerikoli projektant, temu pa se v praksi marsikdaj tudi ni mogoče izogniti. V takih primerih Projektant PID ne more prevzeti vseh odgovornosti, ki izvirajo iz PZI in spremembam nastalih med gradnjo. Predlagamo ureditev na način, da v takih primerih za vse spremembe tekom gradnje odgovarja projektant PZI, projektant PID pa le za pravilno in celovito vnašanje vseh sprememb, ki so nastale glede na DGD, nato pa v času gradnje tudi na PZI in jih je med gradnjo ves čas potrjeval projektant PZI. Na IZS vloge projektanta PZI in PID tako razumemo že sedaj, ker pa si zaradi nejasne zakonodaje nekateri to predstavljajo tudi drugače, predlagamo, da se to v zakonodaji jasno uredi. Nasploh pa je dokumentaciji PID potrebno dati težo za čas obratovanja in vzdrževanja objekta in ne le kot upravne dokumentacije potrebne za pridobitev Uporabnega dovoljenja.
Predpiše naj se, da se v PID (če ta obstaja) vnesejo vsi posegi, ki štejejo za manjše rekonstrukcije ali pa naj se vsa dokumentacije v zvezi z manjšimi rekonstrukcijami PID-u vsaj priloži, saj je informacija o že izvedenih posegih na objektu nujna za varno izvedbo prihodnjih posegov (npr. parcialne manjše rekonstrukcije posameznih lastnikov v večstanovanjskih objektov imajo bistven sovpliv na celotno varnost konstrukcije; če PI-G o prehodnih posegih v objekt nima podatkov, se ob vsakem posameznem posegu v konstrukcijo ravna, kot da gre za prvi tovrstni poseg v objekt).
Praksa neustrezno grajenih objektov v času od prenehanja veljavnosti ZGO-1 kaže, da bi bil potreben tehnični pregled tudi za manj zahtevne objekte
Predlagali smo izogibanje izrazom kot so zlasti, posamezni, praviloma, saj ti niso primerni, ker se v praksi nato pojavljajo povsem različna tolmačenja.
Posebna zgodba je faza izvedbe, kjer je še posebno veliko težav. Marsikaj bi rešil sprejem Uredbe o gradbiščih, ki jo čakamo že vse od korenite spremembe zakona leta 2018, v vmesnem času pa še vedno velja povsem neuporaben Pravilnik o gradbiščih, ki je bil napisan kot podzakonski akt povsem drugačnega zakona (ZGO-1). Kot primer naj navedemo le, da v pravilniku navedenih reguliranih poklicev že 6 let ni več in da nihče ne ve točno, kako naj danes izgleda gradbiščna tabla. Nadalje je problematično to, da se mora v skladu z Gradbenim zakonom vodenje gradbišča zagotoviti le v primeru, če je na gradbišču hkrati več izvajalcev, kar je nesmisel. Četudi izvajalci ne bi delovali hkrati, mora to nekdo terminsko in vsebinsko koordinirati ter poskrbeti za ustrezno organizacijo gradbišča. Do uveljavitve novele zakona GZ-1 se je vsaj vedelo, da vodja gradnje koordinira vse vodje del, po tej spremembi pa so vsi vodje del postali vodje gradnje in so prepuščeni vsak sebi, nikogar pa ni, ki bi jih koordiniral. V 2. odstavku 16. člena je zapisano, da se v dejavnost gradbeništva iz 1. odstavka ne šteje izvajanje tistih zaključnih gradbenih del, ki nimajo pomembnega vpliva na izpolnjevanje bistvenih zahtev, pri čemer ni nikjer v zakonu ali kakšnem od podzakonskih aktov definirano, kaj je to pomemben vpliv na izpolnjevanje bistvenih zahtev.
Aktivnosti v fazi gradnje se izvajajo precej netransparentno in kaotično. Nujna bi bila uvedba e-gradbenega dnevnika in e-gradbene knjige, saj bi s tem pridobili na preglednosti in sledljivosti vpisov. Podpisovanje za nazaj ne bi bilo mogoče, sled o tem, kdo točno je kaj vpisal bi bila jasna. Digitalni dokument z moduloma e-dnevnik in e-knjiga je bil po naročilu MOP/MNVP že razvit, zato ni jasno, kaj ovira uvedbo, ki bi prinesla zgolj dobrobit in napredek. Da o tem, da so nas prehiteli sosedje, ne govorimo.
To so le nekatere pomembnejše anomalije Gradbenega zakona, ki jih zaznavamo, sicer pa jih je še mnogo. Posebej pa je problematično, da že vrsto let zamuja priprava cele vrste podzakonskih aktov, ki bi jih bilo nujno uskladiti z zakonom. Tudi tokrat smo MNVP ponudili roko, da pri prenovi zakonodaje aktivneje pomagamo. Brez resne vključitve inženirske stroke namreč kvalitetne gradbene zakonodaje ne more biti. Verjamemo, da tudi dejstvo, da se inženirske stroke ne vključuje v zgodnejše faze priprave zakonodaje, pripombe ob javnih obravnavah predpisov pa se v večji meri prezrejo, vodi do nekvalitetne, nejasne, mestoma tudi nelogične zakonodaje, grajeno okolje je precej manj varno, kot bi lahko bilo, vse skupaj pa vodi v nove in nove potrebe po spremembah zakonodaje, ki so žal prepogoste in povzročajo zmedo, posredno pa tudi gospodarsko škodo.
Vse naše pripombe si lahko podrobneje preberete spodaj:
- dopis na MNVP s ponovitvijo nekaterih starih neupoštevanih pripomb na GZ-1
- pripombe na odprte člene novele GZ-1B
- pripombe na novelo ZUreP-3