Izšle so Smernice za ugotavljanje in določanje premikov z geodetskimi metodami (smernice za geodetski monitoring)
Z veseljem vas obveščamo, da smo pripravili in objavili Smernice za ugotavljanje in določanje premikov z geodetskimi metodami (smernice za geodetski monitoring). Namenjene so vsem zainteresiranim, predvsem pa pooblaščenim inženirjem geodezije. V najožjem smislu so Smernice namenjene izvajalcem geodetskega monitoringa pa tudi naročnikom, ki naj od izvajalcev zahtevajo dokazila, da so njihove ugotovitve in zaključki pravilni.
Geodetske metode ugotavljanja in določanja premikov ali krajše geodetski monitoring so specifične geodetsko-tehnične naloge, ki na osnovi ponavljajočih se ali neprekinjeno potekajočih geodetskih meritev omogočajo določitev sprememb geometrijskih lastnosti naravnih in grajenih objektov. Glavni značilnosti geodetskih metod sta izvedba meritev neposredno na točkah, katerih premike določamo ter izvedba postopkov za zagotovitev identičnega geodetskega datuma v vseh ponovljenih izmerah.
Za določanje premikov se uporabljajo tudi tehnologije, ki omogočajo meritve brez neposrednega stika z obravnavanim objektom, kot so fotogrametrija, lasersko skeniranje in opazovanje Zemlje iz Vesolja. Kljub temu da gre v teh primerih za drugačne meritve pa je koncept določanja premikov, enak kot pri geodetskih metodah – določitev premikov na osnovi ponovljenih meritev ob zagotovitvi identičnega geodetskega datuma vseh meritev.
V smernicah predstavljene postopke določanja premikov z geodetskimi metodami lahko tako smiselno uporabimo tudi za določanje premikov na osnovi drugih tehnologij in meritev.
V Smernicah najprej na splošno predstavimo ugotavljanje in določanje premikov z geodetskimi metodami ter podamo nekaj napotkov za vzpostavitev sistema za geodetski monitoring. Nato sledijo osrednja poglavja, in sicer: določitev višinskih premikov, določitev horizontalnih/ravninskih premikov in določitev prostorskih premikov. Na koncu so primeri določitve višinskih, horizontalnih in prostorskih premikov.
V poglavju Določitev višinskih premikov (določitev premikov v enorazsežnem prostoru) obravnavamo vzpostavitev sistema za določanje višinskih premikov, predstavimo problem višinskega geodetskega datuma in pomen stabilne referenčne osnove, ki jo predstavljajo referenčne točke višinske geodetske mreže. Sledi predstavitev določitve kontrolnih točk na objektu, ki morajo biti izbrane tako, da omogočajo pridobitev ključnih informacij o stabilnosti oz. premikih obravnavanega objekta. V nadaljevanju predstavimo metode geodetske izmere za določitev višin točk, instrumentarij in pribor za določanje višin ter postopek izračuna višin točk. Na koncu poglavja predstavimo osnovne izraze, statistike in postopke, ki jih uporabljamo za določitev višinskih premikov (določitev premikov v enorazsežnem prostoru).
V poglavju Določitev horizontalnih/ravninskih premikov (določitev premikov v dvorazsežnem prostoru) obravnavamo vzpostavitev sistema za določanje horizontalnih premikov (določitev premikov v vodoravni ravnini). Na začetku poglavja predstavimo problem horizontalnega geodetskega datuma in obliko horizontalne geodetske mreže, v kateri združeno obravnavamo meritve za določitev horizontalnih koordinat. V nadaljevanju predstavimo metode instrumentarij in pribor za izvedbo terestrične geodetske izmere za določitev horizontalnih koordinat, izračun koordinat točk v geodetski mreži v ravnini ter izraze in postopke za določitev horizontalnih premikov (določitev premikov v dvorazsežnem prostoru).
V poglavju Določitev prostorskih premikov (določitev premikov v trirazsežnem prostoru) obravnavamo določitev trirazsežnih koordinat na osnovi meritev GNSS, načela za izbiro lokacij točk za izmero GNSS, vzpostavitev sistema meritev GNSS za geodetski monitoring. V nadaljevanju predstavimo problem geodetskega datuma v trirazsežnem prostoru in določitev geodetskega datuma geodetske mreže GNSS. Ustrezna metoda za določitev koordinat v trirazsežnem prostoru z dovolj visoko kakovostjo za potrebe geodetskega monitoringa je statična metoda izmere GNSS, zato jo predstavimo bolj podrobno. V nadaljevanju predstavimo instrumente in pribor za izmero GNSS, cenovno ugodno mersko opremo GNSS, ki se je pojavila v zadnjem času, obdelavo meritev GNSS ter izračun koordinat točk v geodetski mreži GNSS. Na kratko predstavimo tudi problem povezave terestričnih geodetskih meritev in meritev GNSS. Na koncu spet predstavimo izraze in postopke za določitev prostorskih premikov (določitev premikov v trirazsežnem koordinatnem sistemu).
Na koncu Smernic podamo praktične primere določitve premikov v eno-, dvo- in trirazsežnem prostoru.
Smernice za geodetski monitoring smo pripravili z namenom kakovostne izvedbe nalog za ugotavljanje in določanje premikov z geodetskimi metodami, v katerih so povzete bistvene značilnosti geodetskega pristopa k ugotavljanju in določanju premikov. Geodetski monitoring je kompleksna in zahtevna geodetsko-tehnična naloga, ki mora biti opravljana kakovostno, ugotovitve geodetskega monitoringa morajo biti zanesljive. Le tako bo le-ta dosegel svoj namen, ki je v varovanju in zaščiti življenj in premoženja.
Smernice sta pripravila dr. Bojan Stopar in dr. Tomaž Ambrožič z Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Pregledal in potrdil jih je UO MSGeo.
Ponujamo vam jih v brezplačno uporabo, dostopne pa so tu: SMERNICE ZA UGOTAVLJANJE IN DOLOČANJE PREMIKOV Z GEODETSKIMI METODAMI
Veseli bomo vseh povratnih informacij o uporabi Smernic v praksi, kar bomo lahko upoštevali v prihodnjih izdajah. V zvezi s tem lahko pišete na izs@izs.si.
Nazaj