Pravila zagotavljanja udobja pri sistemih pitne tople vode
Ob bok bližajočega se Slovenskega inženirskega dneva s tematiko izvajanja gradbenih investicij odgovorno in kakovostno velja izpostaviti tudi vprašanje dejanskega doseganja udobja pri sistemih pitne tople vode v stavbah. Kljub temu, da se po oglasih sodeč gradijo »komfortna« stanovanja, ob prebiranju opisov glede sistemov pitne tople vode ni napisanega nič. Vendar so pravila stroke za to področje napisana.
Standard VDI 6003 iz avgusta 2018 postavlja jasna tehnična merila udobja in značilnosti za načrtovanje, ocenjevanje in izvedbo, pri čemer ločuje tri ravni s poudarkom na razpoložljivosti, stabilnosti temperature in pretoku. Raven udobja I izhaja iz pravila »treh litrov« iz standarda DIN 1988-200 oziroma (SIST) EN 806-2, medtem ko ravni II in III to precej presegata, saj zagotavljata visoko raven udobja s kratkimi čakalnimi časi in najmanjšimi temperaturnimi nihanji.
Tri ravni, ki pomagajo projektantom uskladiti tehnične lastnosti s pričakovanji uporabnikov, so naslednja:
- Raven I (osnovna): Osredotoča se na preprosto in cenovno ugodno oskrbo, kjer so občasna nihanja temperature ali daljši čakalni časi sprejemljivi.
- Raven II (standardna): Običajna za sodobne stanovanjske stavbe, ki zagotavlja ravnovesje med energetsko učinkovitostjo in zanesljivim udobjem.
- Raven III (vrhunska): Zasnovana za luksuzne/komfortne stanovanjske objekte, hotele ali domove za upokojence, kjer sta obvezna dosledna temperatura in takojšnja razpoložljivost.
Merila za opredelitev, pri čemer se ravni dodelijo z merjenjem zmogljivosti sistema in doseganja postavljenih pragov, so določena na naslednji način:
• Iztočni čas: Čas od odprtja pipe do trenutka, ko voda doseže ciljno temperaturo.
o Raven I: Do 30 sekund (zahteva standarda DIN 1988-200, enako SIST EN 806-2).
o Raven II: < 10 sekund.
o Raven III: < 7 sekund za visoko udobje.
• Temperaturna stabilnost: Odpornost sistema na temperaturne spremembe, kjer je natančno določeno za koliko sme temperatura nihati, ko se odprejo še druge pipe (sočasna uporaba).
o Visoko udobje (razred A/B): Nihanja so omejena na < ±1 K ali ±2 K.
o Nižje udobje (razred C/D): Lahko dovoljuje nihanja ±5 K ali več.
• Najmanjši pretok: Zagotovilo, da lahko sistem hkrati zagotavlja potreben iztočni pretok na vsakem odvzemnem mestu.
o Zahtevani pretok se običajno izračuna na iztočno pipo (npr. 7 l/min oz. 0,12 l/s za običajno, to je standardno prho).
• Sočasna uporaba: Sistemi stopnje III so opredeljeni z njihovo zmožnostjo vzdrževanja vseh zgornjih meril, kljub hkratnemu odvzemu tople vode iz večih uporabnikov.
V spodnji razpredelnici so podane zahteve za posamezni nivo glede na pretok in temperaturo.
Razpredelnica v nadaljevanju podaja merila udobja za posamezno raven udobja za primer prhe
Ne glede na samo udobje pa velja ponovno opozoriti, da ima pravilo stroke, to je SIST EN 806-2, v oddelku 3.6, Obratovalni temperaturi, zapis, ki se glasi v prostem prevodu:
»30 sekund po polnem odprtju iztočnega mesta, temperatura vode ne sme presegati 25 °C za hladno vodo in ne sme biti nižja od 60 °C pri osrednjih sistemih za pripravo tople vodo razen, če lokalni ali nacionalni predpisi ne določajo drugače. Sistemi za pripravo tople vode morajo v namen toplotnega razkuževanja zagotavljati zmožnost zvišanja temperature na 70 °C na njegovih najbolj oddaljenih mestih (glej 9.1).«
Pred kratkim sprejet Osnutek prav tega prenovljenega standarda najavlja glede temperature potrošne tople vode spremembo, saj namesto zahtevanih 60 °C na iztočnem mestu zadošča že temperatura 55 °C.
Skratka, brez postavljenih meril tudi pri sistemih pitne tople vode še kako velja rek: »Če ne ciljaš na nič, boš vsakič zadel.« Zato bodo stavbe še naprej lahko oglaševane kot luksuzne in komfortne, ne glede na projektirane in posledično zgrajene lastnosti sistema pitne tople vode. To pa pomeni, da gradbene investicije v tem delu ne bodo vodene odgovorno in kakovostno.
Novico pripravil:
Mitja Lenassi, PI, CxA, BEMP
Nazaj