Obvestilo – spremembe ZKN, ZUreP in GZ-1
Državni zbor je v septembru sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A). Poleg tega je sprejel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1B), ki tudi vplivata na delo pooblaščenih inženirjev in geodetskih podjetij.
Besedila novel, kot so bila že dostopna na spletni strani državnega zbora:
Spremembe in dopolnitve ZKN-A
Novela ZKN-A po večini odpravlja pomanjkljivosti, ki so bile zaznane v času od začetka uporabe ZKN.
Novela bo stopila v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začela štiri mesece po uveljavitvi tega zakona, predvidoma bo to konec marca ali v začetku aprila. O objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in datumu začetka uporabe vas bomo obvestili.
Poglavitne spremembe in dopolnitve, ki jih prinaša novela ZKN-A se nanašajo na:
- vključevanje strank v postopek in vabljenje,
- označevanje urejenih mej,
- bonitiranje zemljišč,
- dopolnitev povezav z zemljiško knjigo,
- izvajanje katastrskih postopkov v okviru sodnih postopkov,
- uskladitve glede omejitve spreminjanja mej z ZUreP-3,
- dopolnitev podpostopkov pri vpisovanju sestavin in
- dodatna ureditev glede javnosti osebnih podatkov katastra nepremičnin
Podrobnejši pregled sprememb in dopolnitev:
- da se bo poleg podatka o lastnikih povezanih parcel s stavbo v katastru nepremičnin vodil tudi podatek, kdo so lastniki parcel, s katero je povezan tloris ZPS,
- da se dodatne točke na meji parcele lahko določijo le, če točke ene daljice med seboj niso vidne ali če je daljica daljša od 50 m (prej je bilo 500m),
- da se površina parcele spremeni po uradni dolžnosti, ko se spremeni ali točneje določi meja urejene parcele, če so vsi deli urejene meje določeni z enako točnostjo,
- da se ne spreminjajo površine parcel, ki so v območju komasacije pri postopku ureditve meje oboda komasacije,
- da je pri rekonstrukciji stavbe ali prizidavi stavbe leto izgradnje stavbe odvisno od obsega izvedene rekonstrukcije ali prizidave,
- da je možen vpogled preko IS katastra v zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje,
- da se v inženirski del katastrskega postopka vključijo tudi spremembe elaborata zaradi pritožb,
- da lahko posamezne naloge inženirskega dela katastrskega postopka v zvezi z objavo katastrskega postopka, vabljenjem strank ter vpogledom in pridobivanjem podatkov izvaja tudi druga oseba, zaposlena v geodetskem podjetju,
- dodan je člen o strokovnih delih v zvezi s spreminjanjem bonitete zemljišč,
- da bo možno postavljati skrbnika za katastrski postopek tudi v primerih, ko gre za solastnike ali skupne lastnike, ki so neznani, umrli ali katerih dediči niso znani, in kadar ti lastniki niso vlagatelji postopka (v vseh postopkih, kjer je lahko vlagatelj le eden izmed solastnikov ali skupnih lastnikov), pri čemer bo za te osebe možno opraviti tudi oklic,
- da ni več časovne omejitve pri vabljenju (črta se besedilo najmanj 8 dni) in vabilo mora vsebovati opozorilo o pravnih posledicah neudeležbe stranke pri dejanjih v katastrskem postopku,
- da je lahko s strani sodišča imenovan tudi pooblaščeni geodet, ne samo sodni izvedenec geodetske stroke,
- da Geodetska uprava obvešča sodišče o vpisu sprememb podatkov v kataster nepremičnin na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, prav tako pa tudi, če vpis ni bil izvršen,
- da označitev meje ni nujna, če bi s tem povzročili materialno škodo na zgrajenih objektih ali zunanjih ureditvah ali oteževali uporabo zemljišča, če stranke podajo izjavo o tem,
- da je možna preložitev označitve meje zaradi bodočih načrtovanih posegov v prostor,
- da o označitvi meje parcele, postavitvi in prestavitvi mejnikov v sodnem postopku odloča sodišče,
- da ni potrebna predhodna ureditev mej pri parcelacijah v sodnem postopku,
- da tudi sodišče lahko zahteva izračun površin parcel,
- da lahko lastnik parcele, na kateri stoji stavba poda zahtevo za vpis stavbe v primeru, ko je investitor neznan,
- da se kot podpostopek vpisa sprememb v kataster nepremičnin šteje tudi vpis, sprememba in izbris sestavine dela stavbe,
- da se izbris stavbe, ki ne obstaja več, lahko izvede v elaboratu za vpis nove stavbe,
- da lahko pooblaščeni geodeti, pooblaščeni projektanti in geodeti z geodetsko izkaznico na podlagi pooblastila naročnika pridobijo zbirni seznam nepremičnin naročnika in
- da za izbris registrskega lastnika ni več potrebna izjava registrskega lastnika.
Spremembe in dopolnitve ZUreP-3C, ki najbolj vplivajo na delo geodetov
Novela ZUreP-3C bo začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, za posamezna določila zakona pa veljajo različni datumi začetka uporabe.
Za geodete so pomembni členi novele, ki se nanašajo na gradbeno parcelo in pa člen 195.a, ki opredeljuje spreminjanje mej parcel na območju stavbnih zemljišč.
195.a člen se začne uporabljati takoj po uveljavitvi novele.
Ostali členi vezani na gradbeno parcelo se bodo začeli uporabljati z vzpostavitvijo sistema eGraditev (predvidoma 5. 1. 2026).
Ti členi so:
- 191. člen - vpis gradbene parcele v uradne evidence,
- 191.a člen - zaznamba gradbene parcele v zemljiški knjigi,
- 192. člen - pravni promet z gradbeno parcelo stavbe,
- 193. člen - določitev gradbene parcele obstoječi stavbi,
- 194. člen - sprememba gradbene parcele stavbe in
- 195. člen - namen soglasja za spreminjanje meje parcele.
Vsebina, ki jo navajajo zgoraj našteti členi se za prizidave, rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih stavb ter legalizacijo začnejo uporabljati 6. januarja 2028.
195.a člen določa, da mora geodet pri spreminjanju mej upoštevati pravila glede oblikovanja parcel ali določanja gradbenih parcel iz prostorskih izvedbenih aktov (OPN, OPPN, DPN,..,). Izjema je le spreminjanje mej na pobudo občine ali države zaradi gradnje GJI ali urejanja lastninskih razmerij za GJI. Pogoje za spreminjanje mej lahko geodetsko podjetje pridobi od občine v obliki potrdila, ki pa NI takse prosto.
Vsebina 195. a člena se glasi:
- Če prostorski izvedbeni akt, za območja stavbnih zemljišč, določa pravila glede oblikovanja parcel ali določanja gradbenih parcel, se katastrski postopki, s katerimi se spreminjajo meje parcel, ne smejo izvajati v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom.
- Če se katastrski postopek parcelacije ali izravnave meje izvaja na pobudo občine ali države, zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture ali zaradi ureditve lastninskega stanja obstoječe gospodarske javne infrastrukture in takšni katastrski postopki vplivajo na izpolnjevanje prostorsko izvedbenih pogojev obstoječih parcel ali pripadajočih zemljišč objektov, glede oblike ali velikosti gradbene parcele, mora občina ali država o tem seznaniti lastnika nepremičnine in po končanem katastrskem postopku dopustna odstopanja ustrezno urediti v prostorskem izvedbenem aktu.
- Na območjih, na katerih je z OPN predvidena priprava OPPN, od objave sklepa o pripravi OPPN do sprejema OPPN, niso dopustni katastrski postopki, s katerimi se spreminjajo meje parcel, razen če se s takšnimi katastrskimi postopki izvajajo pripravljalna dela, ki omogočajo načrtovane prostorske ureditve, ali so takšni katastrski postopki potrebni zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture oziroma zaradi ureditve lastninskega stanja obstoječe gospodarske javne infrastrukture.
- Pogoji za spreminjanje meje parcele se pridobijo v potrdilu o pogojih za spreminjanje meje parcele, ki vsebuje podatke o namenski rabi prostora, tiste določbe prostorskega izvedbenega akta, ki so pomembne za spreminjanje meje parcele, in navedbo začasnega ukrepa prepovedi spreminjanja meje parcele, če je ta vzpostavljen. Potrdilu se priloži tudi kopija grafičnega prikaza prostorskega izvedbenega akta.
- Potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele izda občina. Ima naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek, proti plačilu upravne takse.
V primeru neupoštevanja teh določil so podane tudi kazenske sankcije – 109. člen novele ZUreP-3C (četrti odstavek 291. člena ZUreP-3).
Spremembe in dopolnitve GZ-1B, ki so pomembne za delo geodetov
Novela GZ-1B bo začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se začne takrat tudi uporabljati razen nekaterih določil, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor in izdajo mnenj. Za slednja je določen rok uporabe tri leta po uveljavitvi tega zakona.
Dodano je določilo v 46. členu, da pri rekonstrukciji, prizidavi ali spremembi namembnosti obstoječe stavbe, katere posamezni nadzemni deli segajo nad sosednje nepremičnine v lasti države ali občine, ki so javno dobro, zadostuje soglasje upravljavca kot pravica graditi.
V 54. členu pa je dodano določilo, da za gradnjo na obstoječem objektu ni treba izkazati lastninske ali druge stvarne pravice za zemljišča, na katera segajo posamezni nadzemni deli stavbe, če se z nameravano gradnjo ne posega v te dele stavbe.
Novosti so tudi v določilih 145. člena – postopek legalizacije in 150. člena – domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte.
Domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja bo mogoče pridobiti za:
- objekt, zgrajen pred 31. decembrom 1967,
- objekt gospodarske javne infrastrukture, objekt s področja obrambe, objekt s področja zaščite in reševanja ali objekt s področja notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991,
- objekt, zgrajen na podlagi Zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije,
- obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres in
- enostanovanjska stavba, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja do 1. januarja 2003.
Poleg tega ta člen tudi določa, da objekt zgrajen pred 1. januarjem 1995, ni nelegalen ali neskladen, če iz različnih dokazov izhaja, da je bilo zanj pridobljeno gradbeno ali uporabno dovoljenje, pa ga ni mogoče predložiti.
Novela v 150. členu tudi jasno določa, da je za pridobitev domneve izdanega gradbenega dovoljenja zahtevan katastrski vpis stavbe.
Nazaj