Objavljena dva nova pravilnika, vezana na tehnične stavbne sisteme
V Uradnem listu RS št. 83 z dne 27. 9. 2024 sta objavljena dva pravilnika, ki se nanašata na tehnične stavbne sisteme (TSS) in sicer Pravilnik o minimalnih zahtevah sistemov za avtomatizacijo in nadzor stavb nad 290 kW in Pravilnik o tehničnih zahtevah in učinkovitosti tehničnih stavbnih sistemov.
PURES 2022 opredeljuje TSS kot »vgrajene inštalacije in tehnološke naprave v stavbi, potrebne za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in klimatizacijo, vključno z navlaževanjem in razvlaževanjem zraka, pripravo TSV, vgrajeno razsvetljavo prostorov ali kombinacijo teh sistemov, avtomatizacijo in nadzor stavbe, sistemi za proizvodnjo energentov v, na, ob stavbi ali v njeni neposredni bližini, s katerimi se zagotavlja predpisan ali načrtovan razred kakovosti notranjega okolja in jih je treba vključiti v presojo energijske učinkovitosti stavbe«. Nova pravilnika imata oba osnovo v Zakonu o učinkoviti rabi energije (ZURE) (Ur. l. RS, št. 158/20).
Prvi od obeh nosi naslov »Pravilnik o tehničnih zahtevah in učinkovitosti tehničnih stavbnih sistemov« in določa tehnične zahteve za pravilno namestitev, ustrezno velikost, delovanje in nadzor nad delovanjem TSS, ki se namestijo v stavbe, vrsto in način hranjenja dokumentacije za izkazovanje učinkovitosti TSS ter manj pomembne sestavne dele TSS. Tretji člen, ki se nanaša na njihovo velikost (zmogljivost), se očitno nanaša na projektante, saj določa, da se velikost zagotovi tudi z načrtovanjem in izborom, kar z drugo besedo pomeni - s projektiranjem. Pri tem pravilnik skozi Prilogo ne določa praviloma drugega kot, da s tem v zvezi »veljajo zahteve predpisa, ki določa energetsko učinkovitost stavb«. Pri izolaciji cevi in armature gretja in TSV, ne tudi hlajenja, še »pravila stroke«.
Četrti člen pravilnika določa, da je po vgradnji TSS potrebno s preizkusom preveriti njihovo pravilno delovanje. Pri tem je uporabljena tudi besedna zveza »preverjanje delovanja TSS«, ki vključuje oceno skladnosti zmogljivosti sistema in njihovih sestavnih delov in naprav ter funkcij, ki lahko vplivajo na energetsko učinkovitost za doseganje predpisanega ali načrtovanega standarda kakovosti notranjega okolja. Opisano bi lahko imenovali tudi »stavljenje v obratovanje« (Commissioning), kot je ta dejavnost uradno prevedena v SIST EN 16310, ki se nanaša izraze za opisovanje inženirskih storitev. Ob tem lahko spomnim, da GZ-1 v četrtem odstavku 77. člena »vodji nadzora«, ne področnim nadzornikom, nalaga dolžnost »sodelovanja pri izvajanju meritev, preizkusov in testiranj«.
Drug pravilnik nosi naslov »Pravilnik o minimalnih zahtevah sistemov za avtomatizacijo in nadzor stavb nad 290 kW« in določa minimalne zahteve sistemov za avtomatizacijo in nadzor nestanovanjskih stavb (BAC) glede na celotno energijsko učinkovitost, ustrezno velikost, prilagoditev in nadzor. Uporablja se za nestanovanjske stavbe, ki imajo projektiran ali nameščen ogrevalni sistem, klimatski sistem, sistem za kombinirano ogrevanje in prezračevanje ali sistem za kombinirano klimatizacijo in prezračevanje z nazivno izhodno močjo nad 290 kW. Pravilnik v 4. členu opredeljuje, da se pri določanju nazivne izhodne moči upošteva vsota nazivnih izhodnih moči naprav za proizvodnjo toplote in hladu. Priloga pravilnika podrobneje določa minimalne tehnične zahteve za posamezne sisteme: ogrevalne, TSV, hladilne, prezračevalne in klimatske, razsvetljavo, senčila in tehnično upravljanje stavbe.
Novico pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str., PI, CxA, BEMP
Nazaj