Objavljen Pravilnik o spremembi pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah
V Uradnem listu RS št. 103 z dne 6. 12. 2024, je na strani 195 objavljen Pravilnik o spremembi Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Po branju ugotavljamo, da so naše pripombe sprejeli, vendar malo drugače zapisali.
Sprememba pa se ne nanaša, kot prejšnji dve, na uporabo stacionarnega modeliranja in robne pogoje, ki veljajo za energetsko manj zahtevane stavbe, ampak briše »dodatne omejitve« iz 17. člena, ki so se nanašale na električno uporovno gretje oz. ogrevanje. Električno uporovno gretje je zopet dovoljeno, omejitev predstavlja zgolj doseganje predpisane »energijske učinkovitosti«.
Pomeni, sedaj je zopet dovoljena uporaba npr. dvocevnih ventilatorskih konvektorjev z elektro greli, ki se vklopijo v prehodnih obdobjih, ko je centralni sistem še vedno v načinu »hlajenje«, zopet so dovoljeni kanalski električni do-grelniki zraka, dovoljene so sevalne plošče, dovoljene so toplotne črpalke vrste zrak/voda s podpornimi (back-up), elektro greli, za katere mnogi niso niti vedeli, da so v toplotne črpalke vgrajeni, s čemer so kršili ta člen PURES-a. In da, zopet je dovoljena tudi uporaba električnih »bojlerjev«. Pri novih in temeljito prenovljenih stavbah je vse to dovoljeno ob doseganju s PURES-om predpisane »energijske učinkovitosti«.
Ob tem velja izpostaviti še dve spremembi 10. člena. Prva, zapisana v šestem odstavku, se nanaša na neobveznost uporabe nizkotemperaturnega sistema gretja s temperaturo do 55/45 °C za gretje prostorov v primerih uporabe »odpadne toplote z višjo temperaturo«. Kar je razumljivo, saj ima višji temperaturni razpon, npr. 80/40 °C, za posledico 4-krat nižjo pretočno količino v primerjavi s prvim, posledično temu ustrezno nižjo porabo električne energije za delovanje obtočne črpalke. Manjša pretočna količina ima za posledico manjše premere cevi z izolacijo in s tem manjšo obodno površino in temu dejstvu prilagojene toplotne izgube. Višja srednja temperatura vode tudi manjši toplotni menjalnik, vse skupaj nižjo začetno investicijo. Skratka, projektant mora preveriti, ali se s priklopom na daljinski sistem gretja priklaplja na »odpadno toploto« in lahko zasnuje precej bolj energijsko učinkovit sistem kot z razponom 55/45 °C. Kakorkoli, znano dejstvo je, da je nižanje temperaturnega nivoja z mešanjem eksergijsko škodljivo! In nižanje razpoložljivega temperaturnega nivoja je ravno to.
Druga sprememba, ta je zapisana v osmem odstavku 10. člena, se nanaša na prezračevanje stanovanjskih stavb. V teh je sedaj »dopustna vgradnja mehanskega podtlačnega prezračevanja, pri katerem se prezračevalne odprtine in delovanje ventilatorjev samodejno uravnavajo glede na zahtevano kakovost notranjega zraka«. Ob tem je potrebno opozoriti, da je zapisano na zapleten (»tricky«) način in lahko vodi k napačnim zaključkom. Namreč, Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb obravnava »kakovost zraka« v členih 7. do vključno 10. in v teh, seveda, ni najti zračne vlažnosti. Zračno vlažnost najdemo, tako kot sicer v vsakem uveljavljenem pravilu stroke, v delu, ki obravnava »toplotno okolje«, to je v členih od 11. do vključno 15. Pomeni, na prvi pogled se zdi, kot da so dovoljeni mehanski podtlačni sistemi, delujoči tudi od zračne vlažnosti v prostoru, torej »higrosenzibilni« sistemi, vendar vlaga ne predstavlja »kakovost notranjega zraka«. Upoštevajoč strokovno izrazoslovje zapisano pomeni, da je mogoče uporabiti podtlačni odvodni sistem, ki je krmiljen v odvisnosti od kakovosti zraka, npr. preko zaznavala vsebnosti CO2, ne tudi od vlažnosti. Zato pazljivo z uporabo teh sistemov. Zakaj so zapisali na MNVP tako kot so, nam ni znano. Morda želijo ravno to, preprečiti higrosenzibilno podtlačno prezračevanje, dovoljevati pa krmiljenega od kakovosti zraka, to je od vsebnosti CO2, VOC…
Pravilnik o spremembi Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah si lahko preberete tukaj.
Pripravil: Mitja Lenassi, PI, CxA, BEMP
Nazaj