Objavljamo WHO-jevo izdajo »Potokaza za izboljšanje in zagotovitev dobrega prezračevanja v zaprtih prostorih v okviru COVID-19«
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v začetku marca izdala publikacijo z naslovom Potokaz za izboljšanje in zagotovitev dobrega prezračevanja v zaprtih prostorih v okviru COVID-19 (Roadmap to improve and ensure good indoor ventilation in the context of COVID-19). Kot je navedeno v uvodnem povzetku, je tveganje za nastanek COVID-19 večje v prenatrpanih in neustrezno prezračevanih prostorih, kjer se okuženi v neposredni bližini z ostalimi zadržujejo dalj časa. V teh okoljih se zdi, da se virus z izdihanimi kapljicami ali aerosoli širi lažje, zato je previdnost tu še toliko pomembnejša. Razumevanje in nadziranje prezračevanja stavb lahko izboljša kakovost vdihovanega zraka in zmanjša tveganje za zdravje, vključno s preprečitvijo širjenja virusa, ki povzroča bolezen COVID-19. Pri nastanku dokumentacije sta sodelovali tudi inženirski združenji ASHRAE in REHVA.
Potokaz sisteme prezračevanja v povezavi s COVID-19 razdeli na tri vrste notranjega okolja – okolje zdravstvene oskrbe, nestanovanjsko in stanovanjsko okolje – in ločuje na mehanskega in naravnega. Potokaz je namenjen upravnikom zdravstvenih ustanov, upravnikom stavb in tudi vsem tistim, ki zagotavljajo oskrbo ali karanteno na domu. V »Okolje zdravstvene oskrbe za Covid-19« se uvrščajo centri za zdravljenje in oddelki COVID-19, vključno s karanteno, tozadevno preurejenimi javnimi objekti in ustanovami za dolgotrajno oskrbo. »Nestanovanjsko okolje« se nanaša na javne in zasebne notranje prostore, za katere je značilna raznolika zasedenost z osebami, ki ne pripadajo istemu gospodinjstvu, kot so delovna mesta, šole in fakultete, namestitveni objekti, objekti trgovske dejavnosti ter objekti, namenjeni verskim obredom. »Stanovanjsko okolje« po tem Potokazu se nanaša samo na primere uporabe prezračevanja kot okoljskega in inženirskega nadzornega ukrepa, da se zmanjša tveganje za prenos COVID-19 med člani istega gospodinjstva, kadar je oseba v domači oskrbi ali domači karanteni.
Uporaba Potokaza je dokaj preprosta, čeprav je v njih tudi zapisano, da je pri uporabi določenih priporočil potrebno posvetovanje s strokovnjaki s področja prezračevanja, gretja in obdelave zraka (HVAC). Po določitvi vrste zaprtih prostorov in načina prezračevanja, naravno / mehansko, mora uporabnik Potokaza pričeti z uporabo v zgornjem delu, začenši z osrednjim stolpcem z oznako »Korak - Ključna vprašanja«. Na levi strani so predlagane minimalne zahteve in standardi za vsako od ključnih vprašanj, na desni podane različne strategije za izboljšanje določene zadeve. Strategije so naštete po prednostnem vrstnem redu od najučinkovitejše do najmanj učinkovite, kar pomeni, če je mogoče izvesti več strategij, je treba dati prednost prvi, tisti na vrhu. Pri tem je potrebno poudariti, da pri tem niso bili upoštevani niti stroški niti čas, potrebni za njihovo izvedbo, vendar praviloma velja, da je strategija na vrhu seznama sicer najučinkovitejša, ampak tudi najdražja in zahteva največ časa za uresničitev. Pri uresničevanju Potokaza morajo lastniki in upravljavci stavb med drugim upoštevati okoliške vremenske razmere in onesnaženost zunanjega zraka. Za nekaj posebnih primerov je zaželeno izvajanje dveh ali več strategij hkrati, pri čemer so ti primeri označeni s simbolom plus (+).
Povzeto in poenostavljeno iz Potokaza izhaja, da je za primere »Okolja zdravstvene oskrbe« potrebna 12-kratna menjava (ali količina zraka 160 l/s na pacienta), kjer potekajo postopki, ki generirajo aerosole (AGP – Aerosol-Generating Procedures), za ostale prostore znotraj tega okolja pa je predpisna 6-kratna menjava (ali količina zraka 60 l/s na pacienta). Za »Nestanovanjsko okolje« in tudi »Stanovanjsko okolje« je predpisana enaka potrebna količina zunanjega zraka, to je 10 l/s na osebo. Vse predstavljene količine veljajo tako za naravno kot mehansko prezračevanje. Izrednega pomena je tudi podatek iz Potokaza o tem, da nobena vrsta zajemanja energije zavrženega zraka, ni prepoznana kot neustrezna. Pri energijskih kolesih je pomembna uporaba prečiščevalne komore in vzpostavitev tlačnih razmer, kar vse zagotavlja prehajanje zraka s strani zavrženega zraka na stran zunanjega do največ 3%.
Na koncu velja izpostaviti še napotilo glede uporabe samostojnih čistilnikov zraka (Stand-alone air cleaner), če ni mogoče doseči zahtevane količine zraka s prezračevanjem. Samo za »Okolje zdravstvene oskrbe« je v navodilih zanje predpisan filtrni vložek vrste HEPA, v ostalih dveh vrstah stavb zadošča že razred MERV 14 (po ASHRAE Standard 52.2) oziroma ISO ePM1 70-80% (po ISO 16890-1), kar oboje odgovarja razredu F9 po opuščenem standardu EN 779. Nepotrebnost filtrnega vložka HEPA po WHO za »Nestanovanjsko okolje«, kot tudi za »Stanovanjsko okolje« je nekoliko presenetljiva, saj obe inženirski združenji, ki sta pri nastanku predmetnega Potokaza sodelovali, v svojih priporočilih za uporabo tovrstnih naprav navajata vedno in samo HEPA filtrne vložke. Sicer je Potokaz WHO prosto dosegljiv na naslovu: https://www.who.int/publications/i/item/9789240021280.
Novico je pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.
Nazaj