(Ne)potrebnost klimatizacije povezovalnih hodnikov znotraj večstanovanjskih stavb - 1
V zadnjih letih so vse pogostejše pritožbe uporabnikov novih stanovanj, da njihovi povezovalni hodniki niso ustrezno prezračevani in v njih niso vzdrževana ustrezna temperaturna stanja. Pri tem se postavi vprašanje kaj predstavlja merilo za presojanje »ustreznosti«. Nezadovoljni kupci in/ali njihovi svetovalci se v ta namen praviloma sklicujejo na Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. l. RS, št. 42/02 in 105/02), ki naj bi ustrezno prezračevanje in notranja stanja predpisoval tudi za te prostore. Sklicevanje na pravilnik še posebej pridobi na veljavi, če takšno stališče zavzame tudi ministrstvo, ki je ta pravilnik daleč nazaj pripravilo. Vendar pri tem oboji (ne)namerno spregledajo, da pravilnik predpisuje parametre notranjega okolja izrecno in samo za prostore, namenjene za delo in bivanje ljudi, za vse druge prostore mora ustrezne parametre notranjega okolja določati projektna dokumentacija. Ker povezovalni hodniki niso delovni in bivalni prostori, je jasno, da odgovor ne predstavlja strokovnega tolmačenja pravilnika, ampak prosto izmišljanje.
Celoten odgovor MOP, pripravljen v njegovem Sektorju za sistem prostora in graditve, ki vključuje tudi povzetek postavljenega vprašanja, je dostopen tukaj, naš poziv po preklicu odgovora in njegovi uskladitvi z dejansko zapisanimi zahtevami v pravilniku pa najdete tukaj.
Odgovor MOP je mogoče razumeti prvenstveno kot prelaganje odgovornosti za nezadovoljstvo uporabnikov na pooblaščene inženirje, saj je ravno MOP odgovoren za to, da je zastarel pravilnik še danes veljaven. Kljub temu, da smo ga že pred časom pozvali k nujnosti ureditve tega področja. Ob tem velja znova spomniti, da je ravno zaradi zapisanega v pravilniku v Sloveniji še danes potrebno projektirati prezračevanje stanovanj po prevzetem standardu SIST DIN 1946-6, ki izhaja iz pravil gradnje izpred leta 1998! Kot tudi presojati »ustreznost« prezračevanja stanovanjskih prostorov in tozadevnega izpolnjevanja bistvenih zahtev. Če le mogoče z uporabo naravnega prezračevanja, kot je to določeno v gradbenem zakonu.
Da tiči razlog za nezadovoljstvo s stanjem zraka v notranjih hodnikih večstanovanjskih stavb v samem pravilniku, je mogoče zaključiti že s tem, da sodobna pravila stroke tudi te prostore izrecno obravnavajo. Na primer ANSI/ASHRAE Standard 62.1, katerega prevod izdaje 2019 smo v MSS ravno zaključili in tudi že objavili. Vendar to ne pomeni tudi, da je standard obvezen za uporabo. Nikakor, obvezen za uporabo je pravilnik in vsi v njem navedeni standardi iz njegove priloge 2. Tudi tisti, ki so sicer že postali neveljavni! Je pa prevod lahko v pomoč vsem, ki želijo biti na tem področju na tekočem, ali jim upoštevanje zahtev tega standarda nalaga projektna naloga. Ob tem naj še sporočim, da je MSS skladno s sprejetim letnim načrtom ravno pristopila k prevajanju nemškega standarda DIN 1946-6, izdaja 2019, ki naj bi bil objavljen še pred koncem leta.
Na tem mestu je dostopna predstavitev zahtev ANSI/ASHRAE Standarda 62.1, ki se izrecno nanašajo na prezračevanje notranjih hodnikov večstanovanjskih stavb in tudi na samo zrakotesnost med posameznimi stanovanji.
Tukaj pa so objavljeni še deli predpisov, vsi z izjemo enega izdani s strani MOP, ki obrazložijo razliko med bivalnimi in drugimi prostori, čeprav predstavljajo slednji »del zaprtih prostorov stavbe«.
Novico pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str., CxA
Nazaj