(NE)obvezen priklop na sisteme zemeljskega plina
Vezano tudi na doseganje energijskih performanc stavb velja opozoriti na 18. člen Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (Ur. l. RS, št. 121/22 in 49/23), ki se glasi: »Odjemalci zemeljskega plina imajo pravico, da se ne priklopijo na sistem za distribucijo zemeljskega plina, ne glede na določbe o prioritetni rabi energentov, o obvezni priključitvi na omrežje za distribucijo plina in o obvezni uporabi plina za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode, ki so določene v lokalnih energetskih konceptih, občinskih prostorskih načrtih ali drugih aktih lokalnih skupnosti, če dokažejo, da se bodo ogrevali na obnovljive vire.«
15. točka 4. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Ur. l. RS, št. 158/20) določa, da je »energija iz obnovljivih virov« energija iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč vetrna, sončna (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalna energija, energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija morja, vodna energija, ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;
Z neobveznim priklopom na sisteme zemeljskega plina in z uporabo npr. toplotnih črpalk je projektantu mnogo lažje doseči nižjo potrebno skupno primarno energijo za delovanje tehničnih stavbnih sistemov (TSS).
Novico pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str., CxA, BEMP
Nazaj