Na IZS sta potekala izobraževanje in okrogla miza o projektiranju toplotnih črpalk
13. maja je na IZS potekalo izobraževanje o projektiranju toplotnih črpalk (TČ) vrste Zrak / Voda (Z/V), katerega se je udeležilo preko dvajset inženirjev. Temu je sledila okrogla miza, na kateri so se v razpravi osnovni skupini pridružili še strokovnjaki iz predstavniškega podjetja in proizvajalca toplotnih črpalk.
Na izobraževanju so bila podrobneje predstavljena pravila, potrebna upoštevanja pri projektiranju TČ Z/V, kot na primer hidronična vezava po načinu primarna (proizvodna) / sekundarna (porabniška) zanka, način umestitve cevnega ločilnika kot povezavo obeh zank, določanje velikosti in mesta vgradnje zalogovnika hlajene in grete vode, omejitve pri preklapljanju med načinoma delovanja 2-cevnih hidroničnih sistemov, zaščita pred zamrznitvijo, odtaljevanje nabranega ledu na uparjalniku, redundančnost, (ne)potrebnost dodatnega, pomožnega in zasilnega vira gretja…
V uvodnem delu je bila predstavljena tudi primerjava emisij ekvivalenta CO2, ki ga povzroča sistem gretja z virom toplote TČ Z/V v primerjavi z viroma toplote iz plinskega kotla in sistema daljinskega gretja, saj je upoštevajoč sprejeto spremenjeno EPBD, poleg merila primarne energije (neobnovljiv in obnovljiv del), merilo ravno in samo še to. Pri tem je bil za izhodišče energijske performančnosti (COPH) TČ Z/V upoštevana predpisana v ASHRAE Standardu 90.1-2022 v odvisnosti od zunanje temperature in temperaturnega razpona grete vode. Glede emisij ekvivalenta CO2 so bile za energenta plin in električno energijo upoštevane vrednosti, kot to predpisane v Tabeli 1 Priloge 1 PURES 2022, za daljinsko gretje, ker tega še vedno ni objavljenega na uradnih straneh Agencije, pa kot izračunano upoštevajoč Tabelo B.2 standarda SIST EN 15316-4-5:2018, ki obravnava sisteme daljinskega gretja, za naslednjo privzeto sestavo:
- kotli, fosilno tekoče gorivo: 5,0 % 20,0 g/kWh
- kotli, fosilno plinasto gorivo: 7,5 % 23,3 g/kWh
- kogeneracija, fosilno trdno gorivo: 68,7 % 343,5 g/kWh
- kogeneracija, fosilno plinasto gorivo: 0,3 % 0,5 g/kWh
- kogeneracija, obnovljivo trdno gorivo: 18,0 % 0 g/kWh
- odvečna toplota iz industrije: 0,5 % 0 g/kWh
SKUPAJ: 387,3 g/kWh
Iz slike izhaja, da je emisija ekvivalenta CO2, ki jih povzroča T/Č Z/V, ki izpolnjuje ravno zahteve za COPH, v odvisnosti od temperaturnega razpona sistema primernejša izbira od plinskega kotla za razpon 50/60 °C pri zunanjih temperaturah višjih od -2 °C, za razpon 42/50 °C pri višjih od -6 °C in za razpon 35/40 °C pri višjih vse od -11 °C. V primerjavi z daljinskim gretjem s predpostavljeno sestavo pa je uporaba TČ Z/V okoljsko sprejemljivejša praktično v vseh primerih. Slednje je za projektante še posebej problematično, saj je daljinsko gretje vedno predpisano kot prednostno, po drugi strani pa je dolžnost doseganja nizke emisije.
Sicer se je v razpravi na okrogli mizi, poleg ekvivalenta CO2, izpostavilo tudi dejstvo novo sprejete F-Gas Direktive, ki pritiska k uporabi naravnih hladiv, to je tistih z nizko vrednostjo GWP. Pri tem predstavlja izziv dejstvo, da ta običajno ne spadajo v varnostni razred A1, to je med tista z nizko strupenostjo in brez širjenja plamena, kar bo vplivalo tudi na uporabo TČ. Še posebej tistih, delujočih po načinu VRF oziroma vrste Zrak / Zrak. Zato tudi zaključek okrogle mize, da bi veljalo za jesen pripraviti podoben dogodek z izpostavitvijo ravno te tematike – projektiranje toplotnih črpalk vrste Zrak / Zrak.
Novico pripravil:
Mitja Lenassi, PI, CxA, BEMP