MSS je prevedla Dodatek aa k ASHRAE Standardu 62.1-2019
Matična sekcija strojnih inženirjev je v avgustu lanskega leta prevedla ASHRAE Standard 62.1-2019, Prezračevanje za sprejemljivo kakovost zraka v zaprtih prostorih, ki dovoljuje uporabo treh postopkov določanja pretočne količine zunanjega zraka: Postopek stopnje prezračevanja - VRP, Postopek kakovosti zraka v zaprtih prostorih - IAQP, Postopek naravnega prezračevanja - NVP in ločeno določanje pretočne količine zavrženega zraka. V lanskem letu je ASHRAE izdal k standardu Dodatek aa, ki neposredno naslavlja največjo oviro za uporabo postopka IAQP, zapletenost njegove uporabe. MSS je sedaj prevedla tudi dodatek, ki je ravno v oblikovanju in bo v kratkem prosto dostopen članom.
Način določanja pretočne količine zunanjega zraka po načinu IAQP je še kako pomemben za nižanje rabe energije v stavbah ob sočasnem doseganju kakovosti zraka v zaprtih prostorih, saj obstaja široko priznavanje pomena kakovosti zraka v zaprtih prostorih (IAQ) in potrebe po nižanju emisij toplogrednih plinov stavb. Še posebej v Evropi, saj je Svet ES v oktobru 2022 dosegel dogovor o predlogu revizije EPBD, katere glavni cilji so, da bodo vse nove stavbe do leta 2030 brezemisijske, obstoječe stavbe pa do leta 2050 preoblikovane v brezemisijske. Predlog sicer predstavlja del svežnja „Pripravljeni na 55“, katerega cilj je doseči, da bo ES podnebno nevtralna do leta 2050.
V skladu s priročnikom standarda 62.1 je Postopek stopnje prezračevanja (VRP) predpisan postopek, pri katerem so stopnje dovoda zunanjega zraka vnaprej določene za različne tipe prostorov (kategorije zasedenosti) na podlagi virov onesnaževal in stopenj emisij virov, ki so tipični za vrsto prostora. Ob uporabi VRP, se IAQ doseže z redčenjem onesnaženega zraka v zaprtih prostorih s "svežim" zunanjim zrakom brez pravega upoštevanja dejanske kakovosti zunanjega zraka, dejanskih stopenj emisij iz stavbe ali drugih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na IAQ.
V nasprotju s tem je IAQP postopek, ki temelji na performančnosti, ki omogoča uporabo katere koli metode za doseganje mejnih vrednosti koncentracije onesnaževalcev, vključno z nadziranjem virov, čiščenjem zraka ali redčenjem onesnaževalcev v zaprtih prostorih z zunanjim zrakom. Ker temelji na performančnosti, IAQP omogoča zmanjšanje za prezračevanje potrebnega zraka pod stopnje, ki jih zahteva VRP, ob pogoju, da je mogoče zanesljivo dokazati, da posledična kakovost zraka izpolnjuje zahtevana merila, določena v standardu.
Čeprav je IAQP bolj neposreden način za zagotavljanje dobrega IAQ in je pogosto stroškovno učinkovitejši in energijsko varčnejši v primerjavi z VRP, mnogi inženirji niso bili pripravljeni uporabljati IAQP, ker od njih zahteva, da prepoznajo specifične onesnaževalce, ki jih je treba nadzorovati ter ustrezne mejne koncentracije in obdobja izpostavljenosti za vsako onesnaževalo znotraj vsakega območja.
ASHRAE je prepoznal te ovire in jih obravnava v Dodatku aa z določitvijo štirinajstih načrtovanih spojin (prej imenovanih pomembna onesnaževala) in PM2.5, ki jih je treba nadzorovati pri uporabi IAQP. Dodatek aa navaja tudi projektne omejitve za vsako načrtovano spojino in PM2.5 na podlagi smernic priznanih pristojnih organov in dodaja objektivno zahtevo glede preverjanja kakovosti zraka po dokončanju stavbe. Posodobitev ASHRAE standarda odpravlja vse dvoumnosti za inženirje ali lastnike stavb, ki uporabljajo IAQP. Njegova uporaba je zdaj tako enostavna kot uporaba VRP in zagotavlja boljši IAQ z večjo energijsko performančnostjo.
Metoda IAQP bo podrobneje predstavljena, tudi na računskem primeru predavalnice za 300 oseb, na izobraževanju 28. februarja 2023, namenjenemu predstavitvi prevoda ASHRAE Standarda 62.1-2019. Vsebina izobraževanja in prijavnica nanj je sicer dostopna tukaj.
Novico pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str., CxA