MSS je posodobila in razširila obseg prevedenih delov priročnika ANSI/ASHRAE/IES Standard 90.1
Sistemi gretja, prezračevanja, obdelave zraka in hladilništva (HVAC&R) predstavljajo v stavbah še posebej pomenljive porabnike energije. V običajnih pisarniških in maloprodajnih stavbah poraba energije teh sistemov predstavlja približno tretjino porabe vse energije. V bolnišnicah, laboratorijih in podatkovnih centrih je energijska intenzivnost tovrstne opreme praviloma še bistveno večja. V višjih stanovanjskih stavbah predstavljajo sistemi HVAC&R ter gretje potrošne vode (SWH) največje porabnike energije.
Projektanti teh sistemov lahko močno vplivajo na porabo energije v stavbi in z njo povezane stroške. Slabo načrtovan in/ali v delovanje stavljen sistem HVAC&R lahko znatno poveča letno porabo energije. Vendar energijsko izkoriščen sistem ni zgolj in/ali nujno tisti, ki uporablja opremo z visokim energijskim izkoristkom. Namesto te bo celostna zasnova posameznega sistema, pravilno stavljenje v delovanje in vzdrževanje tisto, ki bo določilo splošno energijsko izkoriščenost sistema in posledično velikost računov za porabljeno energijo stavbe.
Vzajemno delovanje sistemov igra glavno vlogo pri splošni energijski izkoriščenosti. Na primer, način krmiljenja sistema, namenjenega več toplotnim območjem, je lahko veliko pomembnejši dejavnik pri določitvi celotne energijske izkoriščenosti sistema HVAC&R kot sama nazivna izkoriščenost posameznega kosa opreme pri njeni polni ali delni obremenitvi. Zahteve poglavij 6, 7 in 10 določajo najmanjše standarde za projektiranje sistemov na področju strojništva, kot tudi postavljajo spodnje meje najnižje izkoriščenosti za tovrstno opremo.
Predmetni standard, ki velja za vse vrste stavb, kjer se uporabljajo fosilna goriva in električna energija, razen za nižje stanovanjske objekte, katere isti opredeljuje kot “eno in več družinske stavbe z največ tremi nivoji nad okolico, montažne in mobilne hiše”, je namenjen izključno opredelitvi najnižjih energijskih zmogljivosti za stavbe, ki veljajo kot še sprejemljiva iz zornega kota sodobne družbe. Stavba, ki natančno ustreza merilom, opredeljenim v tem standardu, se zato šteje kot stavba z energijsko izkoriščenostjo, ki jo je še mogoče zgraditi in zanjo pridobiti uporabno dovoljenje. Povedano drugače, to je “najslabša stavba, ki ti jo je še dovoljeno graditi”.
Priročnik, ki ga je prevedel in pripravil za objavo Mitja Lenassi, predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, je objavljen tukaj.
Nazaj