MSG pripravlja operativen dokument, ki bo osnova za delo projektnih pisarn in projektantov - preberite in komentirajte osnutek
Spoštovani,
petek 4.8.2023 se bo zapisal v zgodovino Slovenije kot eden najbolj tragičnih dni, ko je narava pokazala svojo moč in prizadela ogromen del slovenskega ozemlja. Poplave, kot jih v novejši zgodovini ne pomnimo, so prizadele ogromno stanovanjskih, industrijskih objektov, cestne in komunalne infrastrukture, mostov in vodnogospodarskih objektov oz. ureditev.
Obnova prizadetih območij, ki se je interventno seveda v obliki reševanja življenj in premoženja, začela takoj po dogodku, bo trajala mnogo več časa, kot bodo na terenu dejavni civilna zaščita, gasilske enote in humanitarna pomoč. Pri obnovi bo gradbeništvo vodilna stroka – naši pooblaščeni inženirji vodarji, geomehaniki, konstruktorji, projektanti cest in mostov ter infrastrukture bodo morali prevzeti vodilno vlogo v procesu obnove.
Matična sekcija gradbenikov pri IZS združuje vse naštete strokovnjake, zato se mora pod to streho rojevati največ strokovno podprtih predlogov, kako voditi akcije, kateri projekti so prednostni, katera porečja in kako jih urejati, da bo življenje spet varno, kako graditi mostove in ceste, da bodo komunikacije tudi ob visokih vodah tekle nemoteno.
V okviru matične sekcije gradbenikov smo konec avgusta in v sredini septembra organizirali dva posveta, ki sta bila namenjena odpravi posledic poplav oziroma razpravi o tem, kako smo ravnali v preteklosti, kaj smo delali narobe, kaj smo naredili prav, kako se pravilno strokovno lotiti obnove na posameznih porečjih in seveda kako zagotoviti večjo varnost prebivalstva na ogroženih območjih.
Glavne teme debate smo razdelili na tri glavna področja:
Najprej analiza stanja na področju že izvedenih ukrepov in stanja na poškodovanih stavbah, mostovih, cestah in infrastrukturi, potem ukrepi potrebni za zagotovitev varnosti prebivalcev Slovenije pred naraslimi vodotoki - tako interventni, kratkoročni kot dolgoročni. V okviru te teme smo pogledali katera porečja so najbolj kritična, kateri projekti so že izvedeni in so pokazali pozitivne rezultati pri letošnjem stress-testu, kateri so še potrebni za dokončanje po posameznih porečjih. Ugotavljali smo katere napake so bile storjene v preteklosti in kako jih upoštevati kot učno gradivo pri nadaljnjem ravnanju. V tem sklopu smo se posvetili tudi vprašanju, kako potrebne ukrepe izvesti v čim krajšem času.
Druga tema, ki smo jo osvetlili, je glavni vhodni podatek za vse gradnje v območju vodotokov – Q-100. Ali je Q-100 še Q-100, ali je potrebno skupaj z meteorologi re-definirati vse vhodne podatke, ki so pomembni za izračun odvodnje in določanje parametrov za dimenzioniranje vodnogospodarskih ureditev. Precej časa smo namenili ugotavljanju, kako čim hitreje do novih ali posodobljenih poplavnih kart in vprašanju, ali je morda potrebno re-definirati zahteve za projektiranje cest, mostov in ostalih objektov, ki so vezani na povratne dobe naraslih voda.
Tretja tema je priprava strokovnih navodil oz. smernic za projektiranje objektov v vodnem pasu. V prvi vrsti gre za urejanje vodotokov, kjer so glavni strokovnjaki vodarji, takoj potem projektiranje objektov na vodotokih – propusti, mostovi in oporni zidovi, projektiranje nizkih in visokih pregrad, razlivnih območij, nato sanacija stavb, projektiranje, rekonstrukcija cest – najprej generalno – primernost umestitve v prostor, potem navodila za oblikovanje posameznih elementov. Ne smemo pozabiti navodil in tehničnih smernic za sanacijo plazov, ki ogrožajo infrastrukturo in stavbe.
Na nivoju politike sta bila hitro po dogodku ustanovljena dva organa, ki se bosta ukvarjala z implementacijo ukrepov, ki bodo sprejeti. To sta Svet Vlade RS za obnovo po poplavah oz. t.i. Pipenbaherjev svet in Svet za vode pri Ministrstvu za naravne vire in prostor oz. t.i. Fazarinčev svet. Posveta, ki smo ju organizirali v okviru Matične sekcije gradbenih inženirjev, naj bi s končnim dokumentom dopolnjevala delo, ki se je na navedenih dveh svetih že začelo s konstruktivnimi strokovnimi usmeritvami. Tudi sama Inženirska zbornica Slovenije je že na povabilo državne sekretarke Lenke Kavčič v avgustu pripravila dokument s spiskom interventnih in dolgoročnih ukrepov, potrebnih za odpravo posledic poplav in zagotavljanje poplavne varnosti na prizadetih območjih.
Posvetov Matične sekcije gradbenih inženirjev so se udeležili vodilni strokovnjaki z vseh področij gradbeništva, povabili smo tudi predstavnike politike in koordinatorko projektnih pisarn, pričakovali smo, da bomo izvedeli tudi kaj o pričakovanih časovnih in organizacijskih okvirih sanacije, vendar smo doživeli razočaranje, saj se vabljeni državni – politični organi posvetov niso udeležili.
Rezultat posvetov je skupen dokument, ki je začel nastajati s predlogom sanacijskih ukrepov IZS, se potem dopolnil z izhodišči za strokovno izvajanje sanacijskih ukrepov na področju vodarske stroke, dodani so bili še predlogi izhodišč za objekte in plazove. Računam, da bodo v sorazmerno kratkem času vsi predlogi in dokumenti, ki nastajajo na različnih strokovnih nivojih združeni in bo pripravljen operativen dokument, ki bo osnova za delo projektnih pisarn, ki so, po vzoru obnove po velikonočnem potresu v Bovcu, ustanovljene na terenu. Dokument lahko v nadaljevanju preberete in ga še vedno komentirate ali dopolnite.
Predsednik Matične sekcije gradbenih inženirjev, Andrej Pogačnik, univ.dipl.inž.grad.
Smernice za obnovo in razvoj poplavljenih območij
Nazaj