MSG je pripravila Kratko smernico za načrtovanje sanacij nestabilnih pobočij
Vsako obilnejše deževje pri nas sproži številne pobočne masne premike – od plazov in zdrsov do podorov, masnih tokov ter erozijskih procesov. Ob ujmi avgusta 2023 jih je bilo evidentiranih več kot 3000, pri čemer so prevladovali zemljinski plazovi in usadi. Mnogi se zgodijo v naravnem okolju, kjer jih lahko razumemo kot naravni proces, ki spreminja pokrajino. Velik del pa je takih, ki neposredno vplivajo na varnost grajenega okolja, prevoznost prometnic, pretočnost vodotokov … V takšnih primerih se od inženirjev pričakuje, da zagotovimo strokovno utemeljene, učinkovite, trajnostne in dolgoročno varne sanacijske ukrepe ali pa utemeljeno svetujemo umik.
Matična sekcija gradbenih inženirjev je po več pogovorih z udeleženci popoplavne obnove ugotovila, da primanjkuje sodobnih navodil, kako ravnati z vodotoki, premostitvenimi objekti in plazovi, ki ob obilnih padavinah močno ogrožajo človeška življenja v naseljih, ki ležijo v vplivnih območij vodotokov in plazov. Zato se je lotila priprave tehničnih smernic, ki bi podprle kakovostno inženirsko obravnavo grajenega okolja v območju vodotokov (hudourniki, prepusti, premostitveni objekti) ter obravnavo pobočnih masnih premikov. V svetovni literaturi so na voljo številni priročniki, ki poglobljeno obravnavajo inženirske vidike pobočnih masnih premikov. Večina teh dokumentov je izjemno obsežna in pogosto obsega več sto strani. Pravkar izdana Kratka smernica za načrtovanje sanacij nestabilnih pobočij je namenoma zasnovana drugače: resnično kratko, jedrnato in pregledno nas le seznani z osnovnimi pojmi ter ključnimi koraki pri inženirski obravnavi nestabilnih pobočij, zaključuje pa jo pregledni nabor možnih ukrepov za posamezne vrste pobočnih masnih premikov.
Avtorja, Janko Logar in Jasna Smolar, sta smernico pripravila z željo, da služi kot prva informacija vsem, ki se s pobočnimi masnimi premiki srečujejo le občasno, ter kot motivacija za nadaljnji študij podrobnih vsebin iz obsežne razpoložljive literature. Smernico je recenziral Jaka Rupnik, ki je s svojimi izkušnjami pri delu v Državni tehnični pisarni na področju obravnave plazov pomembno prispeval k temu, da je dokument znotraj zastavljenega obsega čim bolj aktualen in zaokrožen.
Kratka smernica za načrtovanje sanacij nestabilnih pobočij je brezplačno na voljo strokovni javnosti in drugim zainteresiranim bralcem na povezavi: TUKAJ
Nazaj