▲
SLO ENG
Pozdravljeni, prijavite se. eINŽENIR
IZS > Novice > Predlog GZ-1: IZS pričakuje dialog z MOP


Novice

Predlog GZ-1: IZS pričakuje dialog z MOP

 

Inženirska zbornica Slovenije je na kabinet ministra Andreja Vizjaka naslovila pobudo za delovni sestanek ob pripravi novega gradbenega zakona (GZ-1). V zbornici pričakujemo, da se bo ministrstvo na našo pobudo za srečanje odzvalo ter upoštevalo strokovne vidike in uspešne prakse v gradbeništvu, ki je eden izmed glavnih nosilcev gospodarskega okrevanja. Strinjamo se, da je ureditev gradbene zakonodaje v nekaterih delih nujna, pri čemer glavnino sprememb vidimo v duhu odprave postopkovnih ovir in krajšanja postopkov, predvidenih po gradbeni zakonodaji.  

Strokovne službe zbornice bodo tudi v nadaljevanju spremljale aktivnosti ključnih deležnikov in o aktivnostih na področju monitoringa priprave zakonodaje redno obveščale članstvo zbornice. Ob tem bodo predsedniki matičnih sekcij zbornice v obliki rednih govorilnih ur, objavljenih na spletni strani zbornice, na voljo vsem zainteresiranim članom. Hkrati pa so strokovne službe zbornice pripravile tudi razlagalno gradivo o GZ-1.

V medijih smo v zadnjem času lahko prebrali več zavajajočih stališč arhitektov, v katerih le ti zatrjujejo, da se zakonsko določilo o tem, kdo je oziroma kako se določi vodjo projekta, torej tistega, ki vodi izdelavo projektne dokumentacije, spreminja. V resnici ne gre za novo ureditev, ampak za ohranitev dosedanje ureditve (ureditve po trenutnem in tudi prejšnjem zakonu), po kateri pooblaščeni inženirji lahko nastopajo kot vodja projekta za stavbe in za investitorje pridobivajo tudi gradbena in uporabna dovoljenja, ki so jih in jih izdajajo tako upravne enote kot ministrstvo pristojno za graditev. Ne razumemo, zakaj je to naenkrat postalo sporno, saj imajo pooblaščeni inženirji znanja in kompetence, da to nalogo opravljajo.

Sicer pa so rešitve v predlogu novega Gradbenega zakona (GZ) v delu, ki obravnava udeležence in njihova pooblastila, predvsem v korist arhitektov, še posebej s pridobitvijo vodenja del, za katera po mnenju IZS sploh nimajo ustreznih kompetenc. S temi spremembami je ministrstvo porušilo logična in strokovno podprta razmerja, vzpostavljena z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Ob tem, da predlog novega zakona veča obseg pooblastil pooblaščenim arhitektom in krajinskim arhitektom z že omenjenim vodenjem del in tudi možnostjo ocenjevanja gradbeno-tehnične odpornosti objekta v primeru manjših rekonstrukcij, torej ocenjevanjem mehanske odpornosti in stabilnosti objekta, pooblaščenim inženirjem iz IZS nepoznanega razloga odvzema pooblastilo vodenja del. Tako eno kot drugo bi bilo razumljivo, če bi imeli pooblaščeni arhitekti, krajinski arhitekti in (gradbeni) inženirji enako izobrazbo in opravljen strokovni izpit, a že iz naziva reguliranih poklicev izhaja, da temu ni tako. Nenazadnje obstajajo za to trije različni akreditirani študijski programi in trije različni regulirani poklici.

IZS je poskušala poenotiti predloge za spremembo veljavnega Gradbenega zakona z Zbornico za arhitekturo in prostor v lanskem maju, a do skupnega predloga ni prišlo. Smo pa skupaj pripravili kar nekaj pripomb na predlog novega zakona, ki je bil dan v javno razpravo lani poleti. Na žalost bistvenih izmed njih Ministrstvo za okolje in prostor ni upoštevalo.

Menimo, da trenutne rešitve v predlogu novega Gradbenega zakona nikomur ne ustrezajo, zato ne vidimo pravega razloga za nadaljevanje, razen če bi se ministrstvo odločilo samo za nujne spremembe veljavnega zakona, ki bi odpravile ključne postopkovne ovire in skrajšale postopke.

  1. Katera področja ureja GZ-1?

Predlog novega Gradbenega zakona (GZ-1) ureja ista področja kot trenutno veljavni Gradbeni zakon (GZ). Ker pa s spremembami posega v več kot tretjino členov GZ, je moralo Ministrstvo za okolje in prostor namesto predloga novele obstoječega zakona pripraviti predlog novega zakona.

Del GZ-1 tako kot GZ obsega določila o pogojih za udeležence pri graditvi objektov (projektant, nadzornik, izvajalec, vodja del, pogoji za delo tujcev). In v ta del GZ predlog GZ-1 močno posega. Poleg tega prinaša kar nekaj postopkovnih sprememb.

  1. Kakšno je stališče IZS do GZ-1?

Novi GZ-1 ne sme poslabševati pogojev za delo članov IZS ali jim odvzemati pravice do dela, zato je odvzem pravice do vodenja del pooblaščenim inženirjem za IZS nesprejemljiv.

Prav tako je za IZS nesprejemljivo, da medtem ko pravico vodenja del pooblaščenim inženirjem zakon odvzema, le to daje pooblaščenim arhitektom in krajinskim arhitektom, ne da bi bili za to kompetentni. Vodenje del namreč ni ena od nalog, ki jih vsebuje pooblastilo pooblaščenega arhitekta oziroma krajinskega arhitekta po Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Sprašujemo se, kje leži razlog, da bo lahko pooblaščeni arhitekt opravljal reguliran poklic vodja del, ne da bi za to opravil strokovni izpit in izpolnjeval druge pogoje, ki jih mora za to izpolnjevati pooblaščeni inženir (izobrazba, praktične izkušnje, zavarovanje odgovornosti)?

Poleg tega predlog zakona pooblaščenim in krajinskim arhitektom zaupa tudi možnost ocenjevanja gradbeno-tehnične odpornosti objekta, torej ocenjevanje mehanske odpornosti in stabilnosti objekta, za kar niso usposobljeni in za kar imajo po Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti pooblastilo le pooblaščeni inženirji s področja gradbeništva.

Takšno nekritično jemanje oziroma dajanje pooblastil po mnenju IZS ne bi o smelo najti mesta v zakonu, katerega primarni namen je zaščita javnega interesa. In javni interes varnosti in zanesljivosti objektov je zaradi tega močno ogrožen. Predlog novega zakona v tem delu zato razumemo kot favoriziranje pooblaščenih in krajinskih arhitektov, ki nima podlage v znanju in kompetencah, ampak le v želji to početi.

IZS je skupaj z GZS-ZGIGM podala tudi več predlogov za druge vsebinske izboljšave predloga zakona.

Tako je podala nekaj predlogov za odpravo ovir v investicijskih postopkih. Predlagali smo vrnitev funkcij vodja načrta, nadzornik del in vodja posameznih del, s čimer se poskrbi za uveljavitev osebnih odgovornosti sodelujočih in pridobivanje ter prenos referenc na mlajše kadre, kar dolgoročno omogoča ohranitev domače inženirske stroke in inženirske gospodarske dejavnosti. Predlagali smo popravek določila o pravilih stroke, ki podrobneje definirajo izdelavo projektne (in ne upravne) dokumentacije, da bo ta enkrat končno enovite vsebine ne glede na izdelovalca in popravek zapisa o izdelavi standardiziranih popisov del, materiala in opreme za stavbe, ki bi zbornici omogočil, da projekt izdelave popisov, ki je v teku od leta 2019 lahko pripelje do konca brez vsebinskih in finančnih pretresov, saj si udeleženci v graditvi objektov za standardizirane popise prizadevajo že več kot 20 let.

Opozorili smo na odsotnost termina zmogljivost objekta, katerega odsotnost dopušča različno razumevanje oziroma tolmačenje predpisa s strani udeležencev in upravnih organov ter razlike v vodenju upravnih postopkov v primerljivih primerih, kar je za investitorja nedopustno, ker je nepredvidljivo (ne ve, ali gre za rekonstrukcijo ali ne in ali potrebuje gradbeno dovoljenje ali ne).

Dalje, opozorili smo tudi na več pomanjkljivosti zakona v povezavi z mehansko odpornostjo in stabilnostjo objektov, požarno varnostjo in drugimi bistvenimi zahtevami (katera dela pomembno vplivajo na bistvene zahteve in katera ne, definiranje nesorazmernih stroškov, zagotoviti varnost objektov pred njihovo legalizacijo, revizija projektne dokumentacije, tehnični pregledi, začasni objekti, sprememba namembnosti), saj trenutni zakon generira nevarne novogradnje kot tudi z legalizacijo dopušča bivanje in delo v nevarnih objektih.

Menimo, da po dobrih dveh letih od uveljavitve sedanjega Gradbenega zakona (GZ), ki je terjal zelo velike spremembe in prilagoditve v inženirski in poslovni praksi, novega zakona ne potrebujemo. Sicer pa IZS podpira nujne spremembe GZ (novelo GZ), ki bi odpravile ključne postopkovne ovire in skrajšale postopke pridobivanja dovoljenj.

  1. Zakaj je GZ-1 pomemben za IZS in članstvo zbornice?

GZ-1 ureja graditev objektov, kjer pri projektiranju, nadzoru in izvajanju gradenj sodelujejo člani zbornice (pooblaščeni in nadzorni inženirji). GZ-1 torej ureja področje dela pooblaščenih in nadzornih inženirjev. Hkrati določa tudi pogoje za dostop do poklica vodja del in pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti gradbeništva. GZ-1 torej predstavlja in določa njihovo poklicno in poslovno okolje.

Vsaka sprememba zakona ali podzakonskega akta pomeni spremembo v poklicnem in poslovnem okolju. Nenehne spremembe zakona, ki smo jim priča v zadnjih petnajstih tih pomenijo nenehne spremembe v delovanju pooblaščenih in nadzornih inženirjev in njihovih podjetjih. Pred dobrima dvema letoma je pričela veljati nova gradbena zakonodaja, ki je zelo močno spremenila zgolj 15 let star prejšnji zakon o graditvi objektov (ki je bil v tem času 6x spremenjen). In po dobrih dveh letih od pričetka uporabe trenutno veljavnega zakona, ko se vsa v njem zapisana (naknadno sprejeta) prehodna obdobja sploh še niso iztekla, ko se novih rešitev še nismo niti dobro navadili in jih ponotranjili, že je v pripravi nov zakon. Vsake take spremembe močno vplivajo na gospodarstvo, terjajo čas in stroške, zato v tujini zakone spreminjajo previdno, ne prej kot na 30 let. Vmes pa izvedejo le manjše in nikakor ne (tako) korenite spremembe.

GZ-1 določa tudi način izdelave Pravil stroke o podrobnejšem načinu izdelave projektne dokumentacije in način izdelave standardiziranih popisov del, materiala in opreme za stavbe.

Zaradi uvedbe dokumentacije za upravne postopke z GZ, je bilo v času priprave GZ z MOP dogovorjeno, da poklicni zbornici IZS in ZAPS pripravita in v soglasju z MOP sprejmeta podrobnejša pravila o izdelavi projektne dokumentacije, katere osnova bo mednarodni in slovenski standard SIST 16310. V njem so zapisana pravila, kaj obsega projektna dokumentacija, ki jo pozna in izdeluje cel svet in brez katere se ne da zgraditi nobenega resnejšega objekta, začenši s hišo. Pravila stroke naj bi standard nadgradila s podrobnejšo vsebino vsake od faz projektne dokumentacije, da bi bila projektna dokumentacija od Kopra do Lendave izdelava po resnično enakih merilih, saj podzakonski akt GZ ne obravnava projektne ampak upravno dokumentacijo oziroma PZI in PID po mnenju zbornice za dosego cilja ne obravnava dovolj podrobno. Pri tem si IZS prizadeva, da bi MOP popravil zapis o tem, kaj vsebujejo Pravila stroke, ki jih mora pripraviti IZS v sodelovanju z ZAPS in soglasju MOP, da bi bila ta za člane – projektante kot nenazadnje tudi investitorje resnično uporaben predpis, a nas MOP ne usliši ter vztraja pri precej administrativnem aktu.

Besedilo predloga GZ-1 v medresorski obravnavi je prineslo novo težavo, povezano z izdelavo standardiziranih popisov del, materiala in opreme za stavbe. Ideja o izdelavi popisov je v slovenskem prostoru stara že več kot 20 let, a se do nedavnega ni našel nihče, ki bi bil projekt vsebinsko in finančno pripravljen izpeljati. IZS se je leta 2019 vendarle odločila in pričela izvajati projekt izdelave standardiziranih popisov del, materiala in opreme za stavbe, ki bo zaključen v 2021. Zato je MOPu spomladi 2020 ponudila, da ga MOP vključi v GZ-1 kot podzakonski akt. MOP je to sprejel in tako zapisal v besedilu GZ-1 v javni razpravi. A je nato besedilo v medresorski obravnavi na poziv Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije popravil in sicer tako, da naj bi s tehnično smernico predpisal, kako naj se popisi izdelajo, poleg tega je predvidel, da naj bi jih izdelale IZS, ZAPS, GZS in OZS skupaj in v soglasju z MOP. S tem je močno posegel v projekt IZS, ki je v teku že dobro leto, kar je za IZS nesprejemljivo. Poleg tega praksa kaže (etični kodeks vodij del, pravila stroke o podrobnejšem načinu izdelave projektne dokumentacije), da so skupni projekti več zbornic zaradi prevelikih razhajanj v stališčih vnaprej obsojeni na propad. Zato je na mestu vprašanje, ali si morda kdo želi, da predpisanih standardiziranih popisov sploh ne bi bilo?

  1. Zakaj spor o načinu določitve vodje projekta?

V medijih smo v zadnjem času lahko prebrali več zavajajočih stališč arhitektov, v katerih le ti zatrjujejo, da se zakonsko določilo o tem, kdo je oziroma kako se določi vodjo projekta, torej tistega, ki vodi izdelavo projektne dokumentacije, spreminja.

V resnici ne gre za novo ureditev, ampak za ohranitev dosedanje ureditve (ureditve po trenutnem in tudi prejšnjem zakonu), po kateri pooblaščeni inženirji lahko nastopajo kot vodja projekta za stavbe in za investitorje pridobivajo tudi gradbena in uporabna dovoljenja, ki so jih in jih izdajajo tako upravne enote kot ministrstvo pristojno za graditev. Ne razumemo, zakaj je to naenkrat postalo sporno, saj imajo pooblaščeni inženirji znanja in kompetence, da to nalogo opravljajo.

Že prejšnji zakon (Zakon o graditvi objektov, ZGO-1) je tako kot Gradbeni zakon (GZ), ki trenutno velja, omogočal, da pooblaščeni inženirji poleg pooblaščenih arhitektov nastopajo v vlogi vodje projekta za stavbe; po ZGO-1 se ji je sicer reklo odgovorni vodja projekta. Besedilo o tem, kako se določi vodjo projekta in posledično kdo je lahko vodja projekta, je v trenutnem zakonu (GZ) pomanjkljivo, saj mu manjkajo merila za določitev. In ker meril v zakonu ni, so v praksi nastale težave pri imenovanju vodje projekta, ki jih je Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2018 poskušalo rešiti najprej z odgovorom na vprašanje upravne enote, v letu 2019 pa še s pojasnilom generalne direktorice direktorata za prostor, graditev in stanovanja. Težava pojasnila je (bila) večplastna;

  • prvič, pojasnilo ni imelo (nima) pravne podlage v zakonu, na podlagi katere bi bilo lahko izdano in bi postalo predpis, ki bi ga bilo treba upoštevati;
  • drugič, Ministrstvo za okolje in prostor ga je poslalo upravnim enotam in pričakovalo upoštevanje; večina upravnih enot ga je upoštevala, ne pa vse;
  • tretjič, pojasnilo je za vodje projektov za stavbe favoriziralo pooblaščene arhitekte na škodo pooblaščenih inženirjev, s čimer je pooblaščenim inženirjem jemalo pridobljeno pravico nastopati kot vodja projekta, kar je ustavno sporno.

In prav to pojasnilo si želijo zdaj arhitekti vsebinsko preliti v zakon.

Njihove trditve, da bo s tem povzročena škoda arhitekturni stroki, če se to ne zgodi, je iz trte izvita, saj je tudi v primeru, da je vodja projekta pooblaščeni inženir, v izdelavo projektne dokumentacije vključen tudi pooblaščeni arhitekt, ki izdela enega od načrtov projektne dokumentacije, to je načrt arhitekture. Načrta arhitekture namreč ne more in ne sme izdelati nihče drug kot pooblaščeni arhitekt.

Kot že ime pove, mora biti vodja projekta dober vodja, ki dovolj dobro pozna stroko in ima ustrezne reference, za kar mora imeti ne zgolj specialistična znanja, ampak tudi in predvsem dobre vodstvene sposobnosti. Ni vsak specialist avtomatično dober vodja. Pri projektiranju vsake stavbe morajo biti zato, da bo ta varna in zanesljiva za uporabo, vključene vse stroke, ki to zagotavljajo (običajno najmanj arhitekturna, gradbena, strojna, električna, požarna varnost), v primeru industrijskih stavb tudi tehnološka. V odvisnosti od vrste stavbe je vloga enih oziroma drugih strok večja, zato ni primerno posploševati in vnaprej predpisovati, katera stroka to je. Imenovanje naj se prepusti direktorju projektivnega biroja, ki prevzame posel in zanj tudi odgovarja. Še bolje bi bilo, da bi direktor imenoval vodjo projekta v soglasju z investitorjem, ki investicijo plača, saj bi se s tem preprečila imenovanja oseb s premalo referencami.

  1. V kateri proceduralni fazi je GZ-1?

Predlog novega GZ-1 je bil poleti 2020 v javni razpravi, v začetku januarja pa se je zaključila medresorska obravnava zakona. Po obravnavi in potrditvi na vladi RS sledi obravnava v Državnem zboru RS (DZ RS) po rednem postopku. Od potrditve na vladi je zakon lahko sprejet v DZ RS v treh mesecih.

  1. Kakšne spremembe se z GZ-1 obetajo za pooblaščene inženirje? Ali držijo navedbe, da naj bi z GZ-1 pooblaščeni inženirji izgubili mesto vodje del?

Da. Trenutno besedilo GZ-1 (v medresorski obravnavi) pooblaščenim inženirjem odvzema pridobljeno pravico nastopati kot vodja del in vodja gradnje, pa čeprav ima pooblaščeni inženir to pooblastilo pridobljeno po Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Ob tem velja omeniti, da predlog besedila GZ-1 v javni razpravi (poleti 2020), tozadevno ni bil problematičen. IZS zato vodi aktivnosti, da se zapis v predlogu GZ-1 spremeni. Glejte tudi že zapisano zgoraj.

  1. Katere aktivnosti IZS načrtuje in izvaja za zaščito interesov članstva zbornice v okviru GZ-1?

IZS je maja 2020 na poziv MOP podala več predlogov za spremembo GZ. Nato je v času javne razprave, ki se je zaključila septembra 2020 skupaj z Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gospodarske zbornice Slovenije (GZS-ZGIGM) in delno tudi ZAPS podala pripombe na besedilo GZ-1 v javni razpravi. MOP bistvenih predlogov ni upošteval. Do vsebinskih pogovorov med IZS in MOP navkljub napovedim ni prišlo.

IZS je nato konec decembra lani skupaj z GZS-ZGIGM pripravila bistvene pripombe na predlog besedila GZ-1 v medresorski obravnavi in jih predstavila generalnemu direktorju direktorata za prostor, graditev in stanovanja MOP Georgiu Bangievu. Ob tem sta zbornici predlagali MOP, da se prične s serijo vsebinskih pogovorov med MOP in zbornicama, do katerih v času priprave zakona doslej ni prišlo. V prvem tednu januarja letos je IZS skupaj z GZS-ZGIGM poslala Ministrstvu za okolje in prostor svoje bistvene pripombe tudi uradno. Ker do pogovorov med MOP in zbornicama do konca januarja ni prišlo, se je upravni odbor IZS odločil in zaprosil za sestanek pri ministru Andreju Vizjaku. Zbornica pričakuje dogovor za srečanje z ministrom ter diskusijo za pripravo strokovno ustrezne in široko podprte gradbene zakonodaje.

 

Več informacij o aktivnostih IZS na področju informiranja ter komuniciranja s ključnimi deležniki in odločevalci:

 

Nazaj