Izbor izobraževalnih oddaj Ugriznimo znanost Televizije Slovenija s področij inženirstva
Oddaja UGRIZNIMO ZNANOST na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. Ogledate si jih lahko brezplačno s klikom na naslov oddaje.
Datum predvajanja: 28. januar 2021
V pristanišču v Kopru se morje najgloblje pri nas zajeda v celino, zato je to odličen strateški položaj za pristanišče. Toda pretovarjanje in skladiščenje tovora zelo obremenjujeta tla, in ta v Kopru za pristanišče niso najprimernejša. Kako je potekala njegova gradnja?
Prva ladja je v Luki Koper pristala leta 1958. Od takrat se je pristanišče za nekajkrat povečalo in lani so tam privezali kar 1703 ladje. Koprska luka pa se bo še širila. Kako in kdaj bodo zgradili nov pomol?
Kakšen pa je vpliv pristanišča na življenje v morju? Pričakovali bi, da pristaniška dejavnost negativno vpliva na tamkajšnje živali in rastline, a so raziskave pokazale prav nasprotno.
Datum predvajanja: 3. december 2020
Najdaljši cestni predor na svetu je s 24 km in pol norveški Laerdal. Najdaljši železniški predor na svetu je 57 km dolg predor Gotthard, ki poteka pod švicarskimi Alpami. Še daljšega tunel želi zgraditi Elon Musk. Njegov cilj je, da bi se potniki s podzemnim vlakom v 30 minutah pripeljali z vzhodne na zahodno obalo ZDA.
Še vedno najdaljši slovenski predor je 3750 metrov dolg predor Karavanke, ki so ga zgradili pred 30 leti. Zdaj gradijo njegovo drugo cev. Bolj kot po dolžini pa slovenski predori v svetu odmevajo po svoji zahtevnosti. Kako gradimo tunele!
BETON – MATERIAL PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI
Datum predvajanja: 28. november 2019
Beton je takoj za vodo drugi najbolj uporabljani material na svetu. Z njim so gradili že pred več kot 2000 leti in mnoge izmed teh stavb, na primer rimski Panteon, stojijo še dandanes. Po razpadu Rimskega imperija se je recept za beton izgubil, zato so gradnje spet postale dogotrajne in drage. Vse do 19. stoletja nismo več znali pripraviti veziva za mešanico peska in vode, ki bi se na zraku strdila v trden material. Izum cementa in ponovno odkritje betona, ki so ga ojačali z jeklenimi palicami in mrežami, pa je za vedno spremenil podobo naših zgradb. Prav beton je omogočil, gradnjo visokih objektov nenavadnih oblik. Kaj vse lahko z njim naredimo? Katere betone poznamo in kakšni bodo betoni prihodnosti?
REKONSTRUKCIJA POTRESOV V PRETEKLOSTI
Datum predvajanja: 21. marec 2019
Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave.
Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti?
Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti?
Datum predvajanja: 7. februar 2019
Datum predvajanja: 19. september 2019
Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila.
Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika?
Datum predvajanja: 20. september 2018
Čedalje bolj se zavedamo, da je zunanji zrak onesnažen. Kakšen pa je zrak v notranjih prostorih, v pisarnah, šolah, v naših domovih, kjer preživimo 90 odstotkov časa? Zadnje raziskave kažejo, da je zrak v notranjih prostorih celo do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega. Kakšen zrak torej dihamo, kako vpliva na nas in kaj lahko naredimo, da bo manj onesnažen?
Datum predvajanja: 12. april 2018
V prometnih nesrečah vsako leto umre skoraj 1,3 milijona ljudi po svetu, kar je več kot 3000 smrtnih žrtev na dan. V Sloveniji se je v zadnjih 5 letih število prometnih nesreč in smrtnih žrtev zmanjšalo. Lani je namreč v prometnih nesrečah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Pa bi lahko povsem preprečili smrtne žrtve na cestah?
Cesta, vozilo, voznik so trije elementi, ki sestavljajo cestni sistem in vsak od njih mora delovati pravilno, da ne pride do prometnih nesreč. Pri tem nam pomagajo številni varnostni sistemi zunaj in znotraj vozila. Preizkusili smo osredotočenost in odziv na potencialno nevarnost na zavornem testu in testu usmerjenega pogleda. Preverili pa smo tudi, kako bi lahko z računalniškimi simulacijami preprečili smrtne žrtve prometnih nesreč.
REKONSTRUKCIJA KLIME V PRETEKLOSTI
Datum predvajanja: 1. februar 2018
V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura tam tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Lahko! To omogoča dendrokronologija, veda, ki analizira drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Znanstveniki lahko z merjenjem širin letnih prirastkov, gostote posamezne branike in preučevanjem razmerja stabilnih izotopov v braniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. In razložijo celo zgodovinske dogodke, na primer kdaj je bil na določenem področju požar.
Datum predvajanja: 22. november 2018
Zemljina površina je sestavljena iz litosferskih plošč, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, zato se nenehno premikajo tla pod nami. Pred več sto milijoni let je bil na tej geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope.
Gibanje litosferskih plošč je sicer počasno, vendar se tla pod nami premikajo še danes. Edini premiki, ki jih zaznamo, so potresi. Ti pa so obenem tudi posledice gibanja tal pod nami.
In kako se danes gibljejo tla pod nami? Kam in kako hitro?
Datum predvajanja: 25. januar 2018
Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš.
Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let.
Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo?
Datum predvajanja: 15. december 2016
2020 naj bi na svetu živelo že 7,8 milijarde ljudi, od katerih jih bo 70 % živelo v mestih. Zato potrebujemo nujne rešitve, kako sodobna velika mesta sploh obvladati in omogočati njihov nadaljnji razvoj.
Med najpametnejša mesta na svetu spadajo Pariz, Stockholm, Barcelona, Dunaj, Berlin, Tokio, London, New York, Singapur. Kako zelo pametna pa je Ljubljana? In kako zelo uporaben je koncept pametnega mesta za druge kraje v Sloveniji?
BI LAHKO BILA SLOVENIJA BREZ POPLAV?
Datum predvajanja: 2. junij 2016
September 2007, Slovenijo je od Posočja do Savinjskih Alp zajelo močno deževje. Najhuje je bilo v Železnikih, Idriji, Cerknem in Škofji loki. Deroča voda je odnašala mostove in avtomobile, poplavljenih je bilo več stanovanjskih hiš in tovarn. Življenje je izgubilo 6 ljudi.
V Sloveniji je zaradi poplav ogroženo okoli 15 % celotnega ozemlja države, na območju rednih poplav živi okoli 7 % prebivalcev, na območju katastrofalnih poplav pa kar četrtina. Ali lahko znanost najde rešitev, da bomo brez poplav?
Datum predvajanja: 5. maj 2016
V Vargasu v Venezueli je leta 1999 dva tedna neprestano deževalo. Zrušila se je gora in plazovi so s seboj odnesli več naselij, kar je terjalo 15 tisoč človeških žrtev. To je bil eden najhujših plazov v svetovnem merilu. V Sloveniji naj bi se do danes sprožilo med 7 in 10 tisoč zemeljskih plazov, kar četrtina jih ogroža prometno infrastrukturo ali druge objekte. Zakaj nastane plaz in kaj je pravzaprav tisto, kar ga sproži? Kako poteka ocenjevanje premikanja tal in ali se sploh da predvideti, da bo neko območje nevarno.
Nazaj