Inženirska stroka: potresna varnost stavb mora postati izvedbena prednostna naloga
Ljubljana, 6. maj 2026 – Danes je ob 50. obletnici prvega potresa v Posočju potekal strokovni posvet »50 let po prvem potresu v Posočju – prehitimo naslednjega«, ki so ga organizirali Slovensko društvo za potresno inženirstvo, Inženirska zbornica Slovenije in Gradbeni inštitut ZRMK.
Udeleženci so poudarili, da ima Slovenija sprejet strateški okvir za krepitev potresne varnosti, ključen izziv pa ostaja njegova izvedba. Razprava je bila osredotočena na akcijski program »Prehitimo potres«, povezovanje potresne in energetske prenove stavb, nove tehnologije za utrjevanje objektov ter ukrepe za zmanjšanje potresnega tveganja.
»Potresne varnosti ne smemo obravnavati šele po nesreči. Slovenija ima znanje, izkušnje in sprejeto resolucijo, zdaj pa mora temu slediti tudi izvedba. Vsaka pravočasno utrjena stavba pomeni manjše tveganje za ljudi, manjšo škodo in manjši pritisk na javne finance. Naloga inženirske stroke je, da opozarja na tveganja, predlaga izvedljive rešitve in pomaga, da se strateški dokumenti prenesejo v prakso,« je poudaril mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije.
Dr. Roko Žarnić, predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo, je ob 50. obletnici prvega potresa v Posočju poudaril, da dobrih in slabih izkušenj, ki so jih pridobili udeleženci prenov po vseh treh potresih v Posočju, ne smemo pozabiti. Te izkušnje so dragocena podlaga za prihodnje ukrepe ob naravnih nesrečah, ki se jim žal ne moremo izogniti.
Gradimo na dolgoletni tradiciji in bogatih strokovnih izkušnjah, pridobljenih pri popotresnih obnovah v Posočju, kar se odraža tudi v sistematičnem prenosu znanj in veščin ter informiranju strokovne in širše javnosti o nujnosti izboljševanja potresne varnosti objektov in doslednem vključevanju protipotresnih ukrepov pri energetskih prenovah stavb, je strnil svoje misli dr. Blaž Dolinšek, v. d. direktorja GI ZRMK.
Na sklepni okrogli mizi so razpravljavci kot ključne pogoje za hitrejše zmanjševanje potresnega tveganja izpostavili jasnejše izvedbene odgovornosti, stabilno financiranje, povezovanje strokovnih institucij in večjo ozaveščenost lastnikov stavb in tudi širše družbe. Ob tem so poudarili, da so tovrstni ukrepi bistveni za zaščito človeških življenj in njihovega premoženja ter za dolgoročno povečanje varnosti grajenega okolja.
Slika 1: Dr. Roko Žarnić, predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo
Slika 2: Mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije
Slika 3: G. Jože Novak, minister za naravne vire in prostor
Nazaj