In memoriam - Doc. dr. Janez Reflak, univ. dipl. inž. grad. (1937 - 2025)
In memoriam
Doc. dr. Janez Reflak
univ. dipl. inž. grad.
(1937 - 2025)
Univerzitetni učitelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) Univerze v Ljubljani, gradbeni inženir konstruktor, vodstveni funkcionar v Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS) ter drugih strokovnih in športnih društvih, doc. dr. Janez Reflak, je umrl 22. 5. 2025.
Kot ustanovni član IZS, član Upravnega odbora (UO) Matične sekcije gradbenikov (MSG) in predsednik izpitne komisije IZS in MSG je bil med najbolj dejavnimi člani IZS od njene ustanovitve dalje. IZS ga je izvolila za častnega člana IZS in mu podelila nagrado za življenjsko delo IZS.
Rodil se je 4. marca 1937 na majhni hribovski kmetiji v zaselku Orlica v občini Ribnica na Pohorju kot četrti izmed petih otrok. Med drugo svetovno vojno je začel obiskovati osnovno šolo v Ribnici na Pohorju, ki je bila oddaljena od doma eno uro hoje skozi pohorske gozdove. Štiriletno osnovno šolo je končal po vojni.
Leta 1948 ga je mama vpisala na klasično gimnazijo v Mariboru. Ker ni bilo denarja za stanovanje v Mariboru, je šest let vsak dan hodil od doma ob petih zjutraj pet km peš do železniške postaje Vuhred in nato eno uro z vlakom do Maribora, popoldne pa nazaj. Doma niso imeli elektrike, vodovoda in ceste do hiše. Vse domače naloge in učenje je opravil pri petrolejki. Le zadnji dve leti gimnazije je stanoval v Mariboru pri starših svojega sošolca in leta 1957 maturiral.
Ker ni imel sredstev za študij, je odšel na služenje obveznega vojaškega roka. Bil je poslan v rezervno oficirsko šolo za artilerijo v Zadru, ki jo je uspešno končal. Pri vojakih je bil enajst mesecev.
Jeseni leta 1958 je odšel študirat v Ljubljano. Najprej ga je zelo zanimala astronomija, ampak mu je prijatelj, ki je že eno leto študiral v Ljubljani metalurgijo, svetoval nekaj bolj konkretnega. Vpisal se je na študij gradbeništva. Ker ni imel ne denarja in ne stanovanja v Ljubljani, je zamudil nekaj tednov začetnih predavanj. Kasneje je dobil štipendijo, vsa leta študija je tudi inštruiral srednješolce matematiko in tako bil finančno preskrbljen. Slabe materialne razmere in izkušnje pri služenju vojaškega roka pred študijem so pripomogle, da je študij vzel zelo resno. Bil je tudi študentski funkcionar – zastopnik študentov v organih fakultete. Tri leta je bil tudi demonstrator za matematiko na gradbenem oddelku in oddelku za arhitekturo. Udeleževal se je študentskih plesov ob sobotah v študentskem naselju, vsako leto pa tudi gradbeniških iger vseh gradbenih fakultet v Jugoslaviji, na katerih je vedno aktivno sodeloval kot igralec v košarki in rokometu. Vse to ga pri študiju ni oviralo in ga je z odliko zaključil v štirih letih in pol marca 1963.
Po diplomi je delal nekaj mesecev kot raziskovalec na katedri za jeklene konstrukcije na takratni Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG), nato je bil izvoljen za asistenta pri predmetih Jeklene konstrukcije in Elastostatika. Istočasno je opravljal tudi asistentske dolžnosti pri predmetu Matematika za gradbenike in arhitekte. S pedagoškim delom je bil v prvih letih službe praktično zaposlen od jutra do večera. Danes to delo opravlja več ljudi. Poleg tega se je vpisal še na Fakulteto za matematiko, kjer je želel dobiti dodatno znanje predvsem iz tehnične matematike. Študija matematike ni dokončal, ker se je kasneje posvetil podiplomskemu študiju. Ker na gradbenem oddelku FAGG v tistem času ni bilo organiziranega podiplomskega študija, se je vpisal na magistrski študij na fakulteti za strojništvo, kjer je opravil vse teoretične predmete, nato pa še gradbeniške pri profesorjih na FAGG in opravil zagovor magistrske naloge na FAGG leta 1974. Vse to je v tistem času opravljal ob rednem pedagoškem delu. Podobno je bilo, ko je pripravljal doktorsko disertacijo, z razliko, da je takrat imel izjemne sodelavce, ki so za eno leto prevzeli del njegovih pedagoških obveznosti. Za magisterij in doktorat takrat ni bilo nobenega financiranja s strani pristojnega ministrstva.
Leta 1971 je skupaj s sodelavci ustanovil Računski center FAGG, iz katerega je leta 1980 nastal Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR). Ta inštitut je nato vodil do upokojitve leta 2001 z nekaj leti prekinitve, ko je bil direktor Inštituta za metalne konstrukcije. V IKPIR je vključil izjemne sodelavce, pedagoge in raziskovalce, ki so s svojimi dosežki ponesli ime IKPIR po celem svetu. V času njegovega predstojništva do leta 2001, ko se je upokojil, je bil IKPIR najmočnejša enota na FAGG in kasneje na FGG. Imel je do 28 sodelavcev, pedagogov, raziskovalcev, strokovnih delavcev, podiplomcev in doktorandov. Sodelavci IKPIR so sodelovali ali vodili več mednarodnih raziskovalnih projektov. Vsa leta so bili tesno povezani s prakso, sodelovali so s svetovanjem, študijami in tudi s konkretnimi projekti sprva po Jugoslaviji in nato v Sloveniji. Vsako leto so organizirali seminarje o svojih novih dosežkih za projektante. Sodelovali so s projektanti večjih birojev, razvijali za podjetja nove konstrukcijske sisteme, uvajali v prakso uporabo sodobnih računalniških metod ipd. Z akademikom prof. dr. Petrom Fajfarjem in s sodelavci so v IKPIR razvili sodobne metode računanja konstrukcij na potresnih območjih in za njihovo uporabo na seminarjih usposobili slovenske projektante. Aktivno so sodelovali pri izračunu in oceni potresne škode po potresih v Sloveniji in Črni gori. Nekateri izmed doktorandov in magistrantov IKPIR so v slovenskem prostoru zasedali pomembna vodilna mesta, med njimi so bili trije ministri, direktor DARS, sedanji predsednik IZS idr.
Ko je leta 1985 postal direktor Inštituta za metalne konstrukcije (IMK) v Ljubljani, je vso svojo energijo usmeril v obnovo preizkuševalne in laboratorijske opreme, vsi inženirji so morali opraviti strokovni izpit, posamezne mlade inženirje pa je usmeril k študiju magisterija.
V ZDGITS je bil član od prvega dne po diplomi. Tudi po njegovi zaslugi ZDGITS tudi sedaj opravlja dve zelo pomembni nalogi, to sta izdajanje Gradbenega vestnika in organiziranje pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite. V ZDGITS je dolga leta aktivno sodeloval kot član UO zveze, kot predsednik zveze, nazadnje kot podpredsednik zveze in kot vodja pripravljalnih seminarjev.
Bil je med ustanovnimi člani IZS, kot takratni predsednik ZDGITS je skupaj s kolegi tudi predlagal prvega predsednika IZS. Ko je bil dejaven, je bil vsa leta član UO matične sekcije gradbenikov, predsednik komisije za strokovne izpite za področje gradbeništva, istočasno pa tudi predsednik celotne Komisije za strokovne izpite vseh strok pri IZS. Aktivno je sodeloval pri pripravi in spremembah gradbenih predpisov. Prizadeval si je za večji vpliv najštevilčnejše matične sekcije gradbenikov.
Dolga leta je bil predsednik Namiznoteniškega kluba Olimpija, nato predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije in v letih 1986–89 tudi predsednik Namiznoteniške zveze Jugoslavije. Bil je tudi mednarodni sodnik za namizni tenis. Aktivno je kot funkcionar delal v športu na območju Ljubljane. V Mariboru je po drugem letniku gimnazije aktivno igral košarko za Branik. V športnem duhu je vzgajal tudi svoje tri otroke. Do zadnjega je sledil vsem pomembnim domačim in tujim športnim dogodkom in redno obiskoval košarkarske tekme.
Slovenski gradbeni inženirji se bomo doc. dr. Janeza Reflaka, univ. dipl. inž. grad., spominjali kot dobrega človeka izjemnih sposobnosti razumevanja želja in potreb drugih; uspešnega usklajevalca pogosto nasprotujočih si teženj skupin ali posameznikov; upoštevanega strokovnjaka, ki je svoje znanje radovoljno posredoval drugim; vodje, ki se je nesebično razdajal na številnih vodstvenih položajih in človeka, ki je s svojimi prizadevanji prispeval k uspehu številnih sopotnikov.
dr. Janez Duhovnik, univ.dipl.inž.grad.
Nazaj