Evropska Komisija predstavila končni uredbeni predlog o javnem naročanju
Kot napovedano (tukaj) je Evropska komisija 9. septembra predstavila končni zakonodajni predlog o javnem naročanju (Public Procurement Act), ki bi tri obstoječe direktive EU o javnem naročanju nadomestil z eno samo neposredno uporabno uredbo in javnim organom zagotovil širši okvir za upoštevanje kakovosti in strateških ciljev skupaj s ceno pri oddaji naročil. V predlaganem osnutku je gradbeništvo izpostavljeno kot kritični sektor z najvišjim tveganjem, zato so pravila glede podizvajalcev tukaj še posebej stroga. Določba o podizvajalcih se nahaja v 24. členu in neposredno prepoveduje celotno oddajo dela v podizvajanje ("subcontracting the contract in its entirety is prohibited"). Oddaja del podizvajalcem sicer ni omejena na določeno število ravni, vendar osnutek v svojem osnovnem besedilu v odstavkih 1 in 7 daje državam članicam izrecno pravno podlago in pravico, da same dodatno omejijo veriženje podizvajalcev ("Member States may (further) restrict subcontracting"), kadar obstaja dokazano večje tveganje za kršitve socialnih in delovnopravnih obveznosti kar je v gradbeništvu pravilo.
Za slovenski gradbeni trg, kjer je veriženje podizvajalcev (sploh pri zaposlovanju tuje delovne sile) zelo pogosto, bo ta uredba pričakovano prinesla velik preskok. Veliki gradbinci bodo morali okrepiti lastne kadrovske zmogljivosti in zmanjšati odvisnost od dolgih verig manjših podizvajalcev, saj bodo tveganja (zaradi solidarnega jamstva) postala finančno nevarna.
Predlog uredbe kot običajno podlago za oddajo naročil prinaša tudi novost, imenovano "najboljša kakovost za denar" ("best quality for money"), kar bi omogočilo, da bi ocene kakovosti zajemale dejavnike, kot so tehnična vrednost, okoljska performančnost, inovativnost, odpornost, zanesljivost oskrbe, poprodajna podpora in pogoji dobave. Kot izhaja iz 98. člena bi kakovost običajno predstavljala vsaj 30 % ocene, čeprav bi lahko naročniki odstopili od te teže, kadar je kakovost dovolj zagotovljena s tehničnimi specifikacijami ali zahtevami glede izvajanja pogodbe. Naročniki bi lahko uporabili tudi obračunavanje stroškov v življenjskem ciklu, kar bi omogočilo, da se stroški, povezani s področji, kot so poraba energije, vzdrževanje in vplivi na okolje, upoštevajo skupaj z nakupno ceno. Pri pogodbah, pri katerih je predmet naročila delovno intenziven, bi morala utež meril kakovosti predstavljati vsaj 50 % skupnega števila dodeljenih točk.
Predlagani okvir bi torej lahko vplival na to, kako javni organi nabavljajo tehnične stavbne sisteme in opremo za gretje, prezračevanje in obdelavo zraka ter zagotovil večji obseg za oceno performančnosti in drugih ustreznih značilnosti, namesto da bi se pretežno zanašali na vnaprej določeno ceno. Predlog bi od javnih naročnikov na splošno zahteval tudi nakup blaga in storitev z visoko energijsko učinkovitostjo, razen če je to tehnično neizvedljivo, in bi okrepil uporabo okoljskih zahtev pri javnem naročanju.
Predlog je zdaj predložen Evropskemu parlamentu in Svetu, ki zastopata države članice EU, ki bosta oblikovala svoja stališča, preden se bosta v naslednjih 12 do 18 mesecih pogajala o končni različici uredbe, ki bo začela veljati dve leti pozneje, tj. približno do leta 2030.
Pripravil:
Mitja Lenassi, PI, CxA, BEMP