Eko sklad in Inženirska zbornica Slovenije začela pogovore
Včeraj, 22. aprila, so se sestali predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec, predsednik upravnega odbora matične sekcije gradbenih inženirjev Andrej Pogačnik in direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin skupaj s svojimi sodelavci. Namen sestanka je bil ponovno predstaviti stališče IZS do leta 2019 objavljenega razpisa Eko sklada 67SUB-OBPO19 Nepovratne finančne spodbude za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših stavb s tremi ali več posameznimi deli stavbe s pozivom do enakopravne obravnave vseh strok (v nadaljevanju: razpis). Razpis je namreč usklajen z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, z IZS pa ne.
Na sestanku smo opozorili, da nekritičen sistem dodeljevanja subvencij za potresno nevarne objekte ni primeren, saj že tako perečo problematiko potresno neodpornih stavb samo poglablja. Nova fasada daje občutek lažne varnosti in v praksi onemogoča reševanje problematike v prihodnosti. Ni pričakovati, da bodo investitorji v bližnji prihodnosti rušili nove fasade za potrebe potresne sanacije, četudi pridejo do spoznanja, da bi bilo to vendarle potrebno in četudi se bodo v ta namen v prihodnosti morda predvidela proračunska sredstva v obliki subvencije.
Naj spomnimo, da je v razpisu zahtevano, da je za toplotno izolacijo fasade, zunanjega zidu/tal ali zidu proti terenu potrebno izdelati načrt s področja arhitekture. Do objave razpisa so pri energetskih sanacijah lahko izvedbeno dokumentacijo za te sklope izdelovali tudi pooblaščeni inženirji, po objavi razpisa pa le še v primeru, če poleg angažmaja arhitekta tudi angažma njihove stroke izrecno zahteva investitor ali če jih angažira arhitekt. Glede na to, da lahko izolacijske sklope z vsemi detajli in izračuni določi tako pooblaščeni arhitekt, kot tudi pooblaščeni inženir gradbene stroke, je logična posledica, da je največkrat angažiran le arhitekt. Menimo, da so taki pogoji razpisa diskriminatorni. Obenem razpis ne predvideva vključitve tudi ostalih potrebnih strok, čeprav izvedba sanacije fasade vpliva tudi na druge lastnosti objekta, kot so potresna odpornost, požarna varnost, ustrezno prezračevanje in električna varnost (strelovodi), za zagotovitev katerih pa pooblaščeni arhitekti niso kompetentni.
Eko sklad smo po objavi njihovega razpisa na navedeno večkrat opozorili tudi v sodelovanju z drugimi strokovnimi institucijami.
Sogovorniki so sestanek sklenili z dogovorom, da na Inženirski zbornici Slovenije pripravimo predlog, kako bi v okviru energetske prenove zagotovili tudi vse ostale bistvene zahteve za kakovostno in varno gradnjo.
Nazaj