Dokazovanje energijske performančnosti stavb po 41. členu GZ-1
31. maja smo v prostorih IZS izvedli zagonski sestanek projekta »Dokazovanje energijske performančnosti stavb po 41. členu GZ-1«, katerega se nas je udeležilo 14 inženirjev. Po moji predstavitvi izhodišč z uporabo predstavitve, se je razvila razprava, na podlagi katere sem pripravil zabeležko, ki vsebuje ključne poudarke in zaključke sestanka. Zabeležka je bila skupaj s predstavitvenimi izhodišči posredovana vsem udeležencem 13. junija s pripisom po posredovanju morebitnih pripomb v osmih dneh. Na zapisano v zabeležki mi, z izjemo prof. dr. V. Butale na prvo točko zaključkov, nihče od udeležencev ni posredoval pripomb. Dokument je objavljen tukaj.
Vezano na zaključke sestanka, je stanje danes takšno, da nobena od točk ni tudi že realizirana. Prvi sklep je pomemben, saj je dejansko znanje na področju energijskega modeliranja stavb med slovenskimi inženirji redko. Razloge za to je iskati predvsem v slovenskih predpisih s področja energije stavb, ki izdelave energijskih modelov stavb, kot jih poznajo v svetu uveljavljena pravila stroke, niso zahtevali. Seveda je nujno tudi, da se energijsko modeliranje stavb uvede v relevantne študijske programe določenih fakultet.
Glede drugega sklepa. Intenzivno urejam s strani prevajalca J. Sojerja pripravljen prevod Metode performančnega ocenjevanja iz Dodatka G ASHRAE Standarda 90.1-2022. Pri tem skupaj s prof. dr. S. Muhičem ugotavljava, da zahteva precej več časa kot pričakovano, ker so potrebna številna vsebinska preverjanja in uskladitve z zapisanim v ostalih delih standarda, kot tudi dodatna prevajanja oziroma poimenovanja strokovnih pojmov, vključno z njihovo opredelitvijo, kot je to sicer že storjeno v Poglavju 3 samega standarda. Namreč, vsak izraz v standardu, zapisan poševno, ima tudi tehnično opredelitev.
Vezano na tretji sklep, PI-E Simon Pikovnik izvaja poglobljen pregled dveh delov standarda, v katerih so podane zahteve za energijsko performančnost dveh tehničnih sistemov stavb, to je »Moč« in »Razsvetljavo«, z namenom ugotovitve njune dejanske uporabnosti v slovenskih projektih. To ne samo skozi potrebe energijskega modeliranja.
Ob tem je potrebno ponovno izpostaviti, da se sam ASHRAE Standard 90.1, skupaj s svojo Metodo performančnega ocenjevanja iz Dodatka G, nanaša na vse stavbe, razen na nižje stanovanjske. Pri čemer kot dejstvo velja, da so si v poslovnih in drugih javnih stavbah uporabljene tehnične zahteve po svetu zelo podobne, če ne enake, saj jih narekujejo uporabniki, ki delujejo globalno.
Na koncu vse tiste, ki se želijo seznaniti z energijskim modeliranjem stavb poglobljeno, spomnim in povabim na izobraževanje, ki ga organizira IZS in ga bo po programu izobraževanja ASHRAE izvedel 12. septembra v Ljubljani Sam Mason, P.E. Več o tem in prijave na povezavi: https://www.izs.si/izobrazevanja/izs-izobrazevanja/?education=I-0040/2023
Novico pripravil predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str., CxA, BEMP