Dopis Vladi RS v zvezi s poškodbami javnih objektov ob vremenskih neprilikah
Na pobudo Matične sekcije gradbenih inženirjev IZS je bil na vlado RS poslan poziv, v katerem jim predlagamo, da skupaj z organi v njeni sestavi analizira razloge, zakaj je v preteklosti prihajalo do odkrivanja streh, kakšne so bile okoliščine, ki so do tega privedle in kakšne so bile posledice. Predlagamo, da naj se ponovno proučijo definicija in potrebe za gradnjo objektov posebnega pomena za družbo, preuči in po potrebi popravi pa naj se tudi ustrezno zakonodajo glede takih objektov, ki morajo biti odporni na razne izjemne dogodke v primeru naravnih in drugih nesreč ter takrat tudi sposobni za uporabo. Pri tem je potrebno še posebej jasno odgovoriti na to, katera infrastruktura se naj šteje kot kritična, kakšna varnost se od takih objektov pričakuje, ter razmisliti, kakšno povečanje vplivov zaradi klimatskih sprememb v prihodnosti naj se pri tem upošteva.
Klimatske spremembe in njihove posledice so postale naš stalen pojav. Prizadetost okolja in ljudi ob izrednih dogodkih, kot so neurja, poplave, potresi, žled, epidemije, požari, zemeljski plazovi, nepredvidljive energetske situacije, migracije in ne nazadnje tudi tveganja vojn, predstavljajo za našo družbo vedno večji problem. Reševanje življenj in premoženja ob teh izrednih dogodkih terja dobro organiziran sistem, ki zajema tako načrtovanje in gradnjo objektov, kot tudi redno in investicijsko vzdrževanje le teh. Če lahko z gotovostjo trdimo, da imamo dokaj dobro organiziran sistem Civilne zaščite in reševanja, pa opažamo nekatere pomanjkljivosti pri definiciji, regulativi, načrtovanju, gradnji ter rednem in investicijskem vzdrževanju objektov. V dopisu še posebej izpostavljamo šole in njihove telovadnice, saj skoraj ne mine poročanje o neurjih, da se ne bi poročalo o odkritju streh teh objektov. Razloge za to lahko iščemo v definicijah namembnosti teh objektov, regulativi, planiranju investicij, načrtovanju, gradnji, nadzoru nad gradnjo, upravljanju, vzdrževanju ter tudi planiranju in zagotavljanju virov.
Primarno je vsekakor potrebno raziskati stanje in odpraviti anomalije obstoječega stanja, v naslednjih korakih pa na osnovi take analize stanja razmisliti tudi o nadaljnji krepitvi odpornosti objektov. Glede na pogostost izrednih dogodkov bi morali z aktivnostmi pričeti nemudoma, saj nas povsem očitno razmere in dogodki že prehitevajo. Na Inženirski zbornici Slovenije smo v zvezi s tem ponudili sodelovanje. Tej problematiki bomo namenili tudi prihodnji osredni letni dogodek Inženirske zbornice Slovenije - Slovenski inženirski dan 2024, ki bo posvečen zagotavljanju odpornosti stavb in infrastrukture na podnebne spremembe. Ker pa s tem dogodkom lahko naslovimo le tisti del problematike, ki se nanaša na področje delovanja naših članov, za celovito obravnavo težave nujno potrebujemo tudi angažma države in ustreznih državnih organov.
Dopis Vladi RS si lahko preberete tukaj.
Nazaj