Barometer uporabe BIM v Sloveniji na Hrvaškem in Slovaškem 2025
Rezultati ankete o uporabi BIM v Sloveniji kažejo, da je v Sloveniji raba BIM pri projektih stavb znatno bolj razširjena kot pri infrastrukturnih projektih. Za več kot polovico anketirancev je glavna motivacija za BIM lastna pobuda, pri le petini projektov je BIM sploh zahtevan in kar tretjina projektov BIM nima ustrezno definiranega načrta izvedbe BIM (BEP). Anketiranci kot ključni oviri za uporabo BIM izpostavljajo prenizko plačilo za projektiranje z BIM in pomanjkanje kadrov z znanjem BIM.
Anketa o uporabi informacijskega modeliranja zgradb (BIM) v Sloveniji, izvedena aprila in maja 2025, je vključila 180 strokovnjakov z različnih področij gradbeništva in arhitekture. Z vzorcem, ki dosega 95-odstotno stopnjo zaupanja in napako vzorčenja ±7,3 %, ponuja vpogled v stanje in razširjenost BIM-prakse v slovenskem prostoru.
Rezultati kažejo, da je BIM bistveno bolj razširjen v stavbnem sektorju, kjer ga uporablja več kot 57 % anketirancev, medtem ko je ta delež v infrastrukturnem sektorju nižji (39 %). Večina sodelujočih prihaja iz projektantskih organizacij, ki predstavljajo skoraj tri četrtine vseh odgovorov, sledijo predstavniki investicijskega vodenja, izvajalcev, geodetov, akademskih ustanov in upravljavcev objektov. Velik delež sodelujočih prihaja iz organizacij z manj kot desetimi zaposlenimi, kar nakazuje na razdrobljeno strukturo trga.
Čeprav skoraj polovica anketiranih aktivno uporablja tehnologije BIM, formalne zahteve za njeno uporabo ostajajo redkost; manj kot 20 % anketirancev poroča, da so k uporabi BIM zavezani zaradi institucionalnih ali projektnih določil. Ključni dejavnik implementacije BIM ostaja lastna strokovna iniciativa – kar 62 % uporabnikov BIM navaja osebno motivacijo kot glavni vzrok za uporabo. Manjši delež uporabnikov je k uporabi spodbudil delodajalec, poslovni partner ali nadrejena institucija.
Zaznana je nizka stopnja formalizacije BIM-procesov - 31 % projektov ne vključuje načrta izvedbe BIM (t.i. BIM Execution Plan – BEP), kar nakazuje na pomanjkljivo standardizacijo in šibko institucionalno podporo. Ugotovljena je razširjenost novih kadrovskih profilov, kot so BIM koordinatorji in BIM managerji, kar nakazuje, da se trg dela v Sloveniji postopoma prilagaja digitalni transformaciji grajenega okolja.
Na podlagi rezultatov ankete lahko zaključimo, da je uporaba BIM v slovenskem gradbenem sektorju v vzponu, vendar pretežno sloni na osebni angažiranosti strokovnjakov in ne na sistemskih spodbudah ali zahtevah naročnikov. To nakazuje na potrebo po oblikovanju jasnih zahtev, smernic in podpore institucionalnega okolja za integracijo digitalnih procesov v vse faze življenjskega cikla gradbenih objektov.
Anketa o uporabi informacijskega modeliranja zgradb (BIM) v Sloveniji je potekala istočasno z enako anketo na Hrvaškem in Slovaškem.
Predstavitev rezultatov najdete v ppt, ki ga je na konferenci siBIM maja na Brdu pri Kranju predstavil Tomaš Funtik, doc. ing., PhD., Slovaška tehnična fakulteta Bratislava, BIM zveza Slovaška.
dr. Tomo Cerovšek
Nazaj