Posvet na temo aktualnih izzivov v načrtovanju sistemov za oskrbo z vodo
Na strokovnem posvetu o izzivih prihodnosti pri oskrbi s pitno vodo, ki je potekal 23. aprila 2025 na razstavišču Urban v Mariboru, so se zbrali številni strokovnjaki z različnih področij vodooskrbe, da bi naslovili ključne tehnične, organizacijske in zakonske izzive, s katerimi se sooča Slovenija pri zagotavljanju varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo. Na zelo dobro obiskanem dogodku so bili poleg predstavnikov naše zbornice, ki je bila organizatorka posveta, prisotni tudi predstavniki fakultet, upravljavcev vodovodnih sistemov, nacionalnih inštitutov, Zbornice komunalnega gospodarstva, projektantov vodovodnih sistemov in posamezni pooblaščeni inženirji, ki delujejo na tem področju. Dogodek je pokazal, da so za prihodnost slovenske vodooskrbe potrebne sistemske rešitve, boljša koordinacija in okrepljena vloga inženirske stroke.
Dr. Samo Peter Medved, član UO MSG in vodja posveta, je v uvodnem predavanju izpostavil več aktualnih izzivov, ki močno vplivajo na delovanje in stabilnost vodovodnih sistemov. Med drugim je opozoril na vpliv podnebnih sprememb, ki se kažejo skozi spremenjene vodne režime, zmanjšanje snežne odeje, pogostejše suše in kritične nalive. Prav tako je posebej izpostavil pregrevanje vodovodov, ki je povezano z premajhno globino vgradnje, slabo kakovostjo izvedbe in uporabljenimi materiali. Dvig temperatur vpliva tudi na kakovost vode v akumulacijah, kot so vodohrani in bazeni čistilnih naprav, kjer lahko prihaja do mikrobioloških sprememb. V zadnjih letih je opaziti tudi trend opustitve manjših lokalnih sistemov in priključevanje na večje centralne sisteme, kar zahteva premišljeno načrtovanje in učinkovito koordinacijo.
Posebej je poudaril pomen projektnih nalog in celovitega načrtovanja, kjer morajo sodelovati različne stroke – od gradbeništva in strojništva do kemijske tehnologije in hidrogeologije ter drugih strok. Prostorsko načrtovanje, raziskave in monitoring vodnih virov ter vloga upravljavcev in nadzornikov pri gradnji so po njegovem mnenju nepogrešljivi elementi kakovostnega sistema. Ob tem je opozoril tudi na pomanjkanje kompetentnih kadrovskih resursov in nejasno opredeljene kompetenčne profile.
Dr. Uroš Krajnc, pooblaščeni inženir in dolgoletni strokovnjak za načrtovanje vodovodnih sistemov, je opozoril, da je za vsako resno načrtovanje vodooskrbe ključnega pomena izdelava tehnološkega načrta – ne glede na to, ali je enostaven ali kompleksen. Na primeru zgodovinskega pregleda vodooskrbe Maribora in okolice je prikazal pomen dolgoročnega in celovitega pristopa.
Miran Jug, direktor Mariborskega vodovoda, največjega vodovodnega sistema v Sloveniji, je predstavil delovanje sistema in izzive pri njegovem upravljanju. Povedal je, kako zmanjšujejo izgube vode ter opozoril na pomanjkanje investicijskih sredstev. Potrdil je, da je tudi tu v poletnih mesecih vodovodni sistem podvržen pregrevanju, ter da je zato marsikdaj potrebna preventivna dezinfekcija. Kompleksnost upravljanja sistema je ponazoril tudi s primerom, ko je bilo zaradi vpliva na podtalnico nekaj mesecev po poplavah leta 2023 potrebno kloriranje, čeprav na tem območju sicer večjih poplav ni bilo zaznati – s čimer je odstrl še en izziv, ki nas čaka v prihodnosti.
Na posvetovanju je prevladalo mnenje, da je nivo stroke na področju ogrožena. Stroka je danes razpršeno razdeljena med izobraževalne ustanove , projektivna in inženirska podjetja in upravljalce vodovodnih sistemov. Udeleženci so opozorili na nepregledno razpršenost pristojnosti nad zaščito vodnih virov, nadzorom nad kakovostjo vodnih virov, zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode, pristojnostmi za uskladitev podzakonskih aktov z ustavo glede pravico do pitne vode in strokovnosti med različnimi ministrstvi in drugimi ustanovami, zaradi česar obstaja bistveno tveganje za prihodnost za zagotavljanje varne in kakovostne oskrbe s pitno vodo. Prav tako je bilo izpostavljeno, da so mnenjedajalci pravno izenačeni, tudi če gre za ustavno zagotovljeno pravico do zdrave pitne vode, ki bi morala imeti absolutno prednost. Med udeleženci je prevladalo mnenje, da osrednjo vlogo pri določanju in zagotavljanju strokovnosti pri načrtovanju sistemov za oskrbo s pitno vodo prevzame IZS s svojimi sekcijami v katerih so organizirani pooblaščeni strokovnjaki. Prav tako so podprli predlog, da IZS pripravi Pravila stroke za pripravo projektne dokumentacije iz področja načrtovanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ki bi poenotila pristope in zagotovila višji nivo varnosti in kakovosti vodooskrbne infrastrukture.
 |
 |