80. sestanek generalne skupščine je potekal v znamenju 40-letnice delovanja ECCE
V portugalskem mestu Funchal na Madeiri je 21. in 22. marca 2025 potekal 80. sestanek generalne skupščine Evropskega sveta gradbenih inženirjev (ECCE), ki je bil letos še posebej slovesen – združenje je namreč obeležilo 40 let svojega delovanja. V imenu MSG IZS se ga je kot prvi nacionalni delegat udeležil Dejan Prebil. Po izčrpnem rednem delu sestanka, kjer so bile kot običajno naslovljene teme, ki jih gradbeni inženirji poskušamo reševati na evropskem nivoju, je sledila slavnostna prireditev, na kateri so podelili priznanja nekdanjim predsednikom ECCE za njihov prispevek k razvoju organizacije in gradbene stroke v Evropi. Med prejemniki je bil tudi drugi predstavnik MSG IZS, Gorazd Humar, nekdanji predsednik ECCE (2010–2012). Ob podelitvi nagrad je bil posebej poudarjen tudi njegov izjemen doprinos pri izdaji večih knjig o gradbenem inženirstvu v Evropi.
Poleg podelitve priznanj je bila predstavljena tudi posebna publikacija, izdana ob 40-letnici ECCE, ki zajema zgodovinski pregled delovanja združenja.
V rednem delu sestanka pred slovesnim delom so udeleženci 80. generalne skupščine razpravljali o številnih aktualnih temah, ki vplivajo na razvoj gradbene stroke v Evropi. Obravnavali so prošnjo za pridružitev španske inženirske organizacije Colegio de Ingenieros de Caminos Canales y Puertos (CICCP), ki so jo prisotni nacionalni delegati soglasno podprli. S pridružitvijo španske organizacije, ki združuje 26.000 gradbenih inženirjev se namreč krepi tudi moč organizacije ECCE, katere članstvo je sedaj sestavljeno iz gradbeno inženirskih organizacij iz 24 držav. Ena izmed osrednjih točk je bila tudi implementacija skupnega okvirja usposabljanja (Common Training Framework – CTF) za gradbene inženirje. Cilj CTF je omogočiti lažje čezmejno priznavanje poklicnih kvalifikacij znotraj Evropske unije. Slovenski delegat je pri tem izpostavil potrebo po dodelavi nabora potrebnih kompetenc za magistra gradbeništva iz razloga različnih pridobljenih znanj gradbenih inženirjev širom Evrope kot posledica različnih študijskih programov. Izpostavil je področje potresno odpornega projektiranja, kjer obstajajo pomembne razlike med posameznimi regijami Evrope. Nekatere so potresno ogrožene, nekatere pa ne, temu ustrezno pa je tudi podajanje znanj na univerzah v zvezi z zagotavljanjem potresne odpornosti objektov. Kot država na potresno ogroženem področju si namreč ne želimo, da bi potresno odpornost objektov pri nas zagotavljali inženirji s pomanjkljivim ali vprašljivim znanjem s tega področja.
Potekala je tudi razprava o etični uporabi umetne inteligence v gradbeništvu, kjer je bila sprejeta odločitev, da bo ECCE do leta 2026 pripravil stališčni dokument o tej temi.
V nadaljevanju je sledila še okrogla miza, udeleženci katere so bili nekdanji in sedanji predsednik ECCE. Kot nekdanji predsednik ECCE je bil udeležen tudi predstavnik MSG IZS, Gorazd Humar, ki je pripravil tudi predstavitev o vključenih strokah pri projektiranju mostov, predvsem o tem, da je pri tem najbolj ključna gradbena stroka, saj sama zasnova konstrukcije mostu dominantno vpliva na izgled in pojavnost mostu. Predstavil je nekaj primerov zelo markantnih mostov, ki so jih projektirali gradbeni inženirji, arhitektov pa sploh ni bilo vključenih. Spraševal se je tudi, ali so bili stari gradbeni mojstri iz obdobij pred moderno delitvijo strok, ki jih v javnosti mnogokrat naslavljajo kot arhitekte, dejansko arhitekti ali gradbeni inženirji. Zaključil je, da so bili njihove stvaritve zagotovo tudi gradbeno inženirske narave.
Podrobnosti si lahko preberete v poročilu.
Nazaj