Zunanja oz. cestna razsvetljava v luči svetlobnega onesnaževanja
Neprimerna osvetlitev povzroča motečo svetlobo, ki vpliva na ljudi, ptice in žuželke, hkrati pa pomeni tudi nepotrebno veliko porabo električne energije. S primernimi ukrepi lahko to omilimo.
Svetlobno onesnaženje je emisija svetlobe umetnih virov, ki lahko povzroča motečo osvetljenost, bleščanje in zmanjšano varnost v prometu. Svetlobno sevanje proti nebu vpliva na selitvene poti ptic ter nočno življenje žuželk in drugih živali.
Smiselno je sprejeti Tehnične smernice za cestno razsvetljavo in posodobitve obstoječe Uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) je ustanovilo delovno skupino »zunanjih strokovnjakov« za pripravo smernice, medtem ko je novelacijo uredbe pripravilo samo. Javna obravnava obeh dokumentov je bila zaključena, o njiju pa je potekala tudi razprava na posvetovanju Slovenskega društva za razsvetljavo (SDR) "Razsvetljava 2024" v Portorožu 23. in 24. januarja 2025.
Za mnenje oz. podajo pripomb na osnutek v javni obravnavi je bila v januarju 2025 zaprošena tudi IZS. V imenu IZS smo pripombe pripravili člani sekcije elektro inženirjev.
Izvedba v praksi
Do nedavnega (še pred uporabo LED tehnologije) smo osvetljevali vsepovprek.
Zadnja leta je močan razvoj doživela t. i. LED tehnologija. LED svetila so točkasta in mnogo učinkovitejša. V začetku so bila LED svetila precej dražja od klasičnih, sedaj pa so cenovno ugodnejša. Velika prednost je dejstvo, da je možna uporaba različnih barvnih temperatur.
Vsekakor pa vse navedeno ni nujno tudi pozitivno. S cenovno dostopnostjo in predvsem z varčnostjo, se je uporaba svetil na prostem tudi precej povečala. Povečala se je predvsem uporaba zunanje razsvetljave na podeželju – tako za cestno razsvetljavo, osvetljevanje parkirišč, spomenikov, cerkva, kot tudi raznih svetlobnih (reklamnih) panojev. Za razvoj podeželja je zelo pomembna ureditev komunalne infrastrukture, med katero spada ureditev cest, pločnikov, kolesarskih stez in s tem posledično tudi zunanje razsvetljave. Predvsem za ureditev kolesarskih poti so na voljo tudi evropska sredstva.
Posledično prihaja (predvsem v predvolilnem obdobju) do poplave različnih komunalnih projektov s cestno oz. zunanjo razsvetljavo. Velika večina teh je za potrebe na lokalnih oz. občinskih cestah in s tem posledično ni izpostavljena »recenziji«, kot je to pravilo na državnih cestah. DRSI in DARS namreč za vse posege v ceste zahtevata in tudi izvajata strokovno presojo vseh izdelanih projektov. Žal pa temu ni tako v vseh ostalih primerih na podeželskem območju.
Iz tega razloga je nujno, da so vsi posegi v zvezi z zunanjo razsvetljavo podvrženi določeni strokovni presoji, le-ta pa mora temeljiti na določeni tehnični specifikaciji.
V ta namen je Ministrstvo za infrastrukturo ustanovilo strokovno skupino, ki je pripravila »Tehnično specifikacijo za cestno razsvetljavo«.
Tehnična specifikacija za cestno razsvetljavo TSPI-P.03.410:2025 (v nadaljevanju »smernica«)
Smernica ne določa, katere objekte je treba osvetliti – to urejajo drugi dokumenti, navedeni v prilogah smernice. Njen namen je podati navodila za osvetlitev nekega objekta in podati strokovne podlage za projektiranje in izvedbo cestne razsvetljave (CR) na javnih prometnih površinah. Smernica se v veliki meri naslanja na SIST-TP CEN/TR 13201 1-5.
Povzetek smernice:
V uvodnih poglavjih (1–3) so pojasnjeni specifični izrazi, simboli in kratice, nato sledi obravnava razsvetljave prometnih površin (poglavje 4), ki jih deli na:
- razsvetljavo prometnih površin za motorni promet,
- razsvetljavo prometnih površin za pešce, kolesarje in področja za počasni promet,
- razsvetljavo konfliktnih področij.
V poglavju 5 so opisani principi določanja svetlobnotehničnih razredov (M, C in P) ter izračuni potrebnih svetlobnotehničnih parametrov, vključno s praktičnimi primeri.
Poglavje 6 podaja način določitve redukcije svetlobnega toka in režima delovanja. Izbira svetlobnotehničnega razreda je odvisna od več dejavnikov:
- hitrost in količina prometa,
- sestava prometa,
- ločenost smernih vozišč,
- gostota križišč,
- parkirana vozila,
- svetlost okolice,
- navigacijske naloge
Ker se količina in sestava prometa tekom dneva spreminjata, je redukcija svetlobnega toka svetilk prilagojena različnim časovnim intervalom:
Posledično ni več merodajen zgolj podatek o PLDP (povprečni letni dnevni promet), temveč se temni del dneva (gledano pozimi) razdeli na časovne intervale:
- 16:00 do 18:00 popoldanska konica,
- 18:00 do 22:00 večerni čas,
- 22:00 do 5:00 nočni čas,
- 5:00 do 8:00 jutranja konica.
Uporaba avtomatskih števcev prometa omogoča pridobitev podatkov o vrsti in količini prometa v navedenih časovnih obdobjih. Ob upoštevanju ustreznega postopka se lahko dobijo za različna časovna obdobja tudi različne svetlobno tehnične razrede, kar omogoča ustrezno nastavitev redukcije posameznih svetilk. S tem se občutno znižajo ravni osvetljenosti/svetlosti, posledično pa se zniža tudi poraba električne energije.
Poglavje 7 podaja praktične primere izvedbe razsvetljave prometnih površin (načine postavitve svetilk):
- ceste v naselju (različni scenariji osvetlitve),
- prehodi in podhodi za pešce,
- razcepi avtocest in hitrih cest,
- uvozi in izvozi iz avtocest in hitrih cest,
- servisne prometne površine ob javnih cestah,
- avtobusna postajališča,
- parkirišča,
- počivališča, oskrbne postaje, površine za nadzor prometa, obračališča, kontrolne postaje,
- kanalizirana križišča,
- naprave za umirjanje prometa,
- kolesarske površine.
Poglavje 8 opredeljuje zahteve za izvedbo svetlobno tehničnih meritev (merilniki osvetljenosti in svetlosti, opis merjenih odsekov in parametrov merjenja, pogojih za meritve in vremenski pogoji). Podana so navodila za izvedbo tako svetlobno tehničnih, kot tudi ne-svetlobno tehničnih meritev.
Poglavje 9 obravnava t. im. druge zahteve za projektiranje in izvedbo cestne razsvetljave. Smernica obravnava:
- tehnične zahteve vgrajene opreme,
- dokazila,
- Svetlobno tehnične in električne zahteve,
- oblikovne in okoljske zahteve …
Podrobneje je razložena uporaba pasivno varnih drogov, ki se pogosto postavljajo nepotrebno in neustrezno.
V poglavju 10 »Razvojni trendi na področju CR« se smernica deloma navezuje na poglavje 6 (redukcije).
Moderna tehnologija omogoča nadzor in krmiljenje vsake svetilke posebej ter prilagajanje osvetlitve glede na trenutne potrebe. Torej je možno CR daljinsko sproti prilagajati glede na trenutne »potrebe«. Vedno pogostejša je uporaba »pametne razsvetljave«:
- da se osvetljuje samo tam, kjer je potrebno, in samo takrat, ko je potrebno,
- možno je tudi popolno ugašanje CR,
- barvna svetloba prehaja na 2200 K in 2700 K (z manj škodljive modre svetlobe) ob praktično enakih izkoristkih.
Poglavji 11 in 12 vsebujeta referenčno dokumentacijo in standarde cestne razsvetljave v EU.
V prilogah so povzeti še nekateri standardi CR ter povzetek standardov CR v posameznih državah EU.
V zadnji prilogi D so navedeni vsi predpisi na področju CR v Sloveniji.
Zaključek
Z izdajo smernice bo Slovenija pridobila ključen pripomoček za projektiranje cestne in zunanje razsvetljave. Projektantom bo v veliko pomoč, saj vsebuje vse bistvene informacije na enem mestu. V času javne obravnave so bile podane pripombe, ki jih bo strokovna skupina ustrezno obravnavala.
Recenzenti jo že upoštevajo pri pregledih načrtov cestne razsvetljave, a vendarle nekateri projektanti vztrajajo pri svojih rešitvah, saj smernica še ni uradno potrjena. Predvideva se, da jo bodo uradno potrdili do jeseni 2025.
O novelaciji obstoječe Uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) pa ob drugi priložnosti …
Prispevek pripravil:
Branko Doberšek, univ. dipl. inž. el.