Za zamudnike: Najbolj brani IZS.blog v letošnjem letu
Kaj morate vedeti o ravnanju z gradbenimi odpadki?
Gradbeni odpadki
Gradbeni odpadki so odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta ter se uvrščajo v skupino odpadkov s številko 17 s klasifikacijskega seznama odpadkov. Med gradbene odpadke sodi tudi zemeljski izkop, ki je odpadek, sestavljen iz prsti, sedimentov in kamenja, ki nastane pri izkopavanju ali odkrivanju tal ali podtalja.
Iz podatkov Statističnega urada izhaja, da je leta 2022 v Sloveniji nastalo največ odpadkov do zdaj (11,7 milijona ton), od tega je nastalo 8,6 milijona ton gradbenih odpadkov (to je 73 % vseh nastalih odpadkov). 77 % vseh nastalih gradbenih odpadkov predstavlja zemljina in kamenje iz izkopov. Najbolj zaskrbljujoče je ravnanje z gradbenimi odpadki, saj se jih še vedno odloži več kot 70 % in je delež snovne uporabe manjši kot 30 %. Da bi dosegli cilj 70 % snovne uporabe gradbenih odpadkov do leta 2030 se bomo morali krepko potruditi.
Trenutno veljavna Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08 in 44/22 – ZVO-2) (v nadaljnjem besedilu Uredba) določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta in določa obveznosti investitorja, izvajalca in nadzora nad izvajanjem uredbe.
Obveznosti investitorja
Skladno z določili zakonodaje s področja ravnanja z gradbenimi odpadki je odgovornost za ravnanje z gradbenimi odpadki odgovornost investitorja. Mnogi investitorji se te odgovornosti ne zavedajo. Lahko pa odgovornost za pravilno ravnanje z gradbenimi odpadki investitorji prenesejo na izvajalca gradbenih del, a le izrecno s pogodbo o izvajanju gradbenih del, kjer mora zelo natančno pisati, da je za ravnanje z gradbenimi odpadki odgovoren izvajalec gradbenih del. Ker se investitorji kot rečeno tega ne zavedajo, po navadi potegnejo iz zgodbe nepravilnega ravnanja z gradbenimi odpadki, krajši konec. Tudi če je kristalno jasno, da je izvajalec gradbenih del, ali prevzemnik odpadkov zavajal investitorja z izjavami, dovoljenji ali evidenčnimi listi, ali napačno ravnal z gradbenimi odpadki, ali jih celo odlagal v naravno okolje, kazen plača investitor. Mogoče je država kot investitor pri tem izjema, ker ji inšpektor ne bo napisal kazni. Privatni investitorji plačujejo kazni za nevednost pri podpisovanju pogodb o izvajanju gradbenih del.
Investitorji morajo poleg zahtev iz splošne Uredbe o odpadkih izpolnjevati še obveznosti iz Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Na osnovi evidenčnih listov morajo voditi evidenco o nastajanju gradbenih odpadkov in ravnanju z njimi, imeti izdelan Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, poročati o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi najpozneje 15 mesecev po koncu gradnje, ali najpozneje 3 mesece po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Kdaj je potreben načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki?
Če je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora investitor k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. Načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki ni treba priložiti k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je investitor fizična oseba, ali če ne gre za gradnjo ali rekonstrukcijo zahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, razen če je za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta predvideno, da je prostornina zemeljskega izkopa 1.000 m3 ali več, ali je zemeljski izkop tako onesnažen z nevarnimi snovmi, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
Vsebina Načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki
Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki glede na vrsto in količino gradbenih odpadkov vsebuje podatke o:
- izločitvi nevarnih gradbenih odpadkov pred odstranitvijo objekta, če zadeva pridobitev gradbenega dovoljenja tudi odstranitev objekta,
- ločenem zbiranju gradbenih odpadkov na gradbišču,
- obdelavi gradbenih odpadkov na gradbišču,
- predvideni prostornini zemeljskega izkopa, nastalega zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču, in ravnanju z njim,
- predvideni prostornini uporabe zemeljskega izkopa na gradbišču, ki ni nastal zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču,
- količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov,
- količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo v obdelavo,
- predvidenih načinih obdelave gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave gradbenih odpadkov.
Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki mora v zvezi s predvidenimi količinami gradbenih odpadkov in z načini njihove obdelave upoštevati tudi usmeritve iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z gradbenimi odpadki.
Oddaja gradbenih odpadkov
Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov in ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni list. Voditi mora evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki in poročati o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi na gradbišču.
Gradbene odpadke, ki nastajajo na gradbišču, lahko obdeluje sam, če ima za to okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. V uredbi so navedene največje količine gradbenih odpadkov za ponovno uporabo na gradbišču, za katere investitorju ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.
Zemeljski izkopi se lahko uporabijo tudi za izboljšanje ekološkega stanja tal zaradi rekultivacije, nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal, vendar le na osnovi pridobljenega okoljevarstvenega dovoljenja za vnos v tla. Okoljevarstveno dovoljenje za vnos v tla po postopku R10 izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo na osnovi vloge, ki obsega načrt ravnanja z odpadki, analizo zemeljskih izkopov in analizo tal, kamor se bo zemeljski izkop vnašal. Za vnašanje zemeljskih izkopov v tla ni spodnje meje, kar zmotno mislijo določeni investitorji ali izvajalci gradnje. Načeloma velja, da se potrebuje okoljevarstveno dovoljenje za vsak m3 zemeljskega izkopa, ki se vnašava v tla.
Investitor lahko za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
Obveznosti izvajalcev gradbenih del
Izvajalci gradbenih del so odgovorni za odpadke, ki jih povzročijo z izvajanjem svoje dejavnosti, torej so odgovorni za odpadke, ki so nastali pri izvajanju njihove dejavnosti zaradi rušenja, izkopov in podobno. Z njimi morajo ravnati skladno z veljavno okoljsko zakonodajo, ki jo morajo zato tudi dobro poznati.
Za odpadke morajo zagotoviti obdelavo na način, da jih obdelajo sami, oddajo zbiralcu ali izvajalcu obdelave in kot dokazilo pridobiti evidenčni list ter letno poročati o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto.
Obveznosti nadzornika
Vodja nadzora je odgovoren za izvajanje nadzora nad gradnjo. Nadzornik mora zagotoviti v skladu z Gradbenim zakonom GZ-1 kakovosten nadzor nad gradnjo objekta v skladu s projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, gradbenimi in drugimi predpisi ter gradbenim dovoljenjem in strokovnimi pravili, torej tudi za ravnanje z gradbenimi odpadki.
Pri oddajanju odpadkov mora paziti, da se gradbeni odpadki oddajajo pooblaščenemu prevzemniku, ki ima ustrezno okoljevarstveno dovoljenje. Večina okoljevarstvenih dovoljenj za predelavo gradbenih odpadkov v Sloveniji je izdano premičnim napravam za predelavo gradbenih odpadkov, ki lahko predelujejo gradbene odpadke le na gradbišču samem in jih ne morejo odpeljati z gradbišča! Prav tako s premično napravo ne smejo predelovati gradbenih odpadkov mestih. Tega se morajo zavedati vsi nadzorniki, izvajalci gradbenih del in investitorji, zato morajo pred podpisom podobe o predaji gradbenih odpadkov preveriti okoljevarstvena dovoljenja.
Za vnos v tla ni spodnje meje v m3, ampak je za vsak vnos zemeljskih izkopov v tla potrebno okoljevarstveno dovoljenje po R10, ki ga izda ministrstvo pristojno za okolje.
Okoljska in gradbena zakonodaja nista medsebojno usklajeni
Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje zakonodaja, izdana na podlagi varstva okolja, nadzor gradbenih del pa se izvaja po zakonodaji, ki ureja graditev objektov - Gradbeni zakon (GZ-1). Ti dve zakonodaji zaenkrat medsebojno nista direktno povezani.
Skladno z zakonodajo, ki velja trenutno v Sloveniji, celoten potek ravnanja z gradbenimi odpadki od načrtovanja objekta, same gradnje objekta, do pregleda ravnanja z gradbenimi odpadki pred izdajo uporabnega dovoljenja izvajajo običajno osebe, ki za tako delo niso nujno usposobljene. Načrt ravnanja z gradbenimi odpadki, ki je sestavni del projekta za izvedbo (PZI), lahko pripravi kdorkoli. Pri samem izvajanju gradnje poteka ravnanja z gradbenimi odpadki ni treba posebej evidentirati in zapisovati. Nihče ne preverja, ali je izdajalec evidenčnega lista za ravnanje z gradbenimi odpadki res pravi in ali ima tako okoljevarstveno dovoljenje, da lahko odpelje gradbene odpadke z gradbišča.
Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi in pridobitev uporabnega dovoljenja
Poročilo predloži investitor – povzročitelj gradbenih odpadkov najpozneje 15 mesecev po koncu gradnje ali najpozneje 3 mesece po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je bilo za gradnjo objekta pridobljeno uporabno dovoljenje pred tem rokom.
Če gradnja traja več kot tri leta, investitor predloži poročilo po zaključku vsakega tretjega leta gradnje in zaključno poročilo 15 mesecev po koncu gradnje, ali najpozneje 3 mesece po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je bilo za gradnjo objekta pridobljeno uporabno dovoljenje pred tem rokom.
Večina uporabnih dovoljenj se izda skladno s sedaj veljavnim Gradbenim zakonom (GZ-1) preko pristojne upravne enote brez komisije za tehnični pregled in upravni delavci, ki izdajajo uporabna dovoljenja, premalo poznajo podrobnosti okoljske zakonodaje za ravnanje z gradbenimi odpadki, gradbena zakonodaja pa okoljske zakonodaje ne poveže s samo gradnjo. Poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi pa pripravi izvajalec gradbenih del sam. Podobno je tudi pri izvedbi tehničnih pregledov objektov s komisijo za tehnični pregled, kjer v komisijo za tehnični pregled s strani upravnega organa običajno ni imenovana oseba, ki pozna okoljsko zakonodajo. Običajno ta poročila preverjajo izvedenci s področja gradbeništva, za katere pa ni nujno, da res v popolnost obvladajo okoljsko zakonodajo s področja ravnanja z gradbenimi odpadki.
Zaključek
Na podlagi veljavne zakonodaje so za ravnanje z odpadki na gradbiščih odgovorni investitorji, ki pa lahko svojo obveznost ravnanja z odpadki prenesejo na izvajalca gradbenih del.
Po nastanku gradbenih odpadkov na gradbišču jih je treba uvrstiti v seznam odpadkov in jim dodeliti ustrezne številke odpadkov. Zbirati jih morajo ločeno, kar pomeni, da morajo posamezne odpadke odlagati v ločene zabojnike ali posode, jih ustrezno označiti in jih pred oddajanjem pooblaščenemu prevzemniku odpadkov skladiščiti tako, da ne more priti do onesnaževanja okolja. Nato jih morajo oddati pooblaščenemu zbiralcu ali predelovalcu odpadkov, ki jim izda evidenčne liste, s katerimi dokazujejo, da so odpadke oddali na predpisan način.
Pri oddajanju odpadkov morajo paziti, da jih oddajajo pooblaščenemu prevzemniku, ki ima ustrezno okoljevarstveno dovoljenje. Večina okoljevarstvenih dovoljenj za predelavo gradbenih odpadkov v Sloveniji je izdano premičnim napravam za predelavo gradbenih odpadkov, ki lahko predelujejo gradbene odpadke le na gradbišču samem in jih ne smejo odpeljati z gradbišča. Prav tako s premično napravo ne smejo predelovati gradbenih odpadkov v mestih. Tega se morajo zavedati vsi nadzorniki, izvajalci gradbenih del in investitorji, zato morajo pred podpisom podobe o predaji gradbenih odpadkov preveriti okoljevarstvena dovoljenja.
Za vnos v tla ni spodnje meje v m3, ampak je za vsak vnos zemeljskih izkopov v tla potrebno okoljevarstveno dovoljenje po R10, ki ga izda ministrstvo pristojno za okolje.
Pripravili članici delovne skupine za varstvo okolja na IZS:
mag. Bernarda Jurič, dipl.inž.grad.
Alenka Markun, univ dipl.inž.kem
