Vpliv določil ZUreP-3 na izvajanje katastrskih postopkov
Na izvajanje katastrskih postopkov, tako v inženirskem delu kot v upravnem delu, posegajo tudi določila drugih sektorskih zakonov. Podatki katastra nepremičnin, ki se spreminjajo in vzdržujejo s katastrskimi postopki, so namreč osnova za izkazovanje drugih prostorskih podatkov in omogočajo povezavo med lokacijo pojava in imetniki lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na tej lokaciji. Prav zato je logično, da želijo upravljavci drugih prostorskih podatkov »nadzor« nad spreminjanjem podatkov katastra nepremičnin. V nadaljevanju se bomo osredotočili na omejitve za izvajanje katastrskih postopkov, ki jih podajajo določila Zakona o urejanju prostora ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25 in 14/26). Predvsem pa bi radi poudarili razlike med posameznimi zahtevami določil ZUreP-3 glede izvajanja katastrskih postopkov.
Obravnavali bomo:
• spremembo gradbene parcele,
• soglasje za izvajanje katastrskih postopkov,
• pravila za izvajanje katastrskih postopkov na stavbnih zemljiščih.
Slika1: Določila, ki vplivajo na izvajanje katastrskih postopkov po določilih ZUreP-3.
Sprememba gradbene parcele stavbe
Gradbena parcela se lahko spremeni samo z izvedbo novega upravnega postopka. Običajno se oblika in obseg gradbene parcele spremenita zaradi sprememb na stavbi, torej na podlagi pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja za prizidavo, rekonstrukcijo, spremembo namembnosti in legalizacijo. Poleg te možnosti pa ZUreP-3 (194. člen) predvideva tudi spremembo gradbene parcele brez sprememb na stavbi.
Slika 2: Postopki spremembe gradbene parcele.
Postopek spremembe gradbene parcele ne predstavlja omejitve za izvajanje katastrskih postopkov, je pa izvedba katastrskih postopkov potrebna za oblikovanje sestavin gradbene parcele, ki se bodo odvzemale ali dodajale v postopku spremembe gradbene parcele, če te še ne obstajajo v katastru nepremičnin.
Slika 3: Katastrski postopek parcelacije kot predhodni postopek spremembe gradbene parcele.
Soglasje za izvajanje katastrskih postopkov
ZUreP-3 določa pridobivanje soglasja za izvajanje katastrskih postopkov v treh primerih:
• spreminjanje mej sestavin gradbene parcele znotraj oboda gradbene parcele stavbe,
• spreminjanje mej oboda pripadajočih zemljišč stavb iz evidence stavbnih zemljišč (ESZ),
• spreminjanje mej parcel na območjih stavbnih zemljišč, kjer je sprejet »poseben« odlok po 196. členu ZUreP-3.
Slika 4: Prikaz, kdaj je treba pridobiti soglasje za katastrske postopke spreminjanja mej parcel.
Katastrski postopki, za katere je treba pridobiti soglasje (196. člen ZUreP-3) v zgoraj navedenih primerih, so:
• parcelacija,
• izravnava meje in
• preureditev parcel.
V primeru pogodbene komasacije soglasje za izvajanje postopkov spreminjanja mej nadomešča komasacijsko soglasje (196. in 169. člen ZUreP-3).
Spreminjanje mej sestavin gradbene parcele znotraj oboda gradbene parcele stavbe
Oboda gradbene parcele ni mogoče spreminjati s katastrskimi postopki. Obod gradbene parcele se lahko spreminja samo z upravnim postopkom spremembe gradbene parcele po ZUreP-3 ali v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za prizidavo, rekonstrukcijo, spremembo namembnosti in legalizacijo. Lahko pa se izvajajo parcelacije znotraj gradbene parcele ali izravnave mej sestavin gradbenih parcel znotraj gradbene parcele.
Območje gradbene parcele je vidno v katastru nepremičnin, in sicer takoj po izdaji uporabnega dovoljenja kot plomba v IS Katastru, po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja pa tudi v javnem vpogledu in vpogledu za registrirane uporabnike.
Slika 5: Gradbena parcela v katastru nepremičnin – Vir: Javni vpogled v podatke katastra nepremičnin.
Pred izvedbo teh katastrskih postopkov je treba pridobiti soglasje občine. Postopek za izdajo soglasja za spreminjanje mej parcel določa ZUreP-3 (197. člen).
Slika 6: Parcelacija gradbene parcele na podlagi soglasja za spreminjanje mej.
Spreminjanje mej oboda pripadajočih zemljišč stavb iz evidence stavbnih zemljišč (ESZ)
Evidenca stavbnih zemljišč vsebuje podatke o pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih. Več o Evidenci stavbnih zemljišč si lahko preberete na spletni strani prostorskega informacijskega sistema (https://pis.eprostor.gov.si/pis/evidenca-stavbnih-zemljisc).
Kot pozidana stavbna zemljišča so opredeljena območja, ki obsegajo (189. člen ZUreP-3):
• gradbene parcele stavb,
• pripadajoča zemljišča stavb,
• pripadajoča zemljišča javnih cest in javne železniške infrastrukture in
• pripadajoča zemljišča drugih gradbenih inženirskih objektov.
Soglasje za spreminjanje mej bo treba pridobiti samo, če se bo s katastrskim postopkom spreminjanja mej spreminjal obod pripadajočega zemljišča stavbe.
Slika 7: Prikaz mej pripadajočih zemljišč stavb iz ESZ, kjer je treba pridobiti soglasje za spreminjanje mej – Vir: Gradivo za pripravo pravil za pridobivanje soglasij – verzija 1.4.
Za uporabo podatkov iz ESZ kot podlage za pridobivanje soglasij morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: občina mora podatke uveljaviti, podatki morajo biti vidni v prostorskem informacijskem sistemu, pozidana zemljišča stavb pa tudi v katastru nepremičnin.
Na dan 26. 8. 2026 je uveljavilo ESZ že 19 občin (Mestna občina Novo mesto, Občina Borovnica, Občina Braslovče, Občina Cerklje na Gorenjskem, Občina Črnomelj, Občina Domžale, Občina Dornava, Občina Hajdina, Občina Idrija, Občina Kidričevo, Občina Logatec, Občina Loška dolina, Občina Osilnica, Občina Postojna, Občina Ribnica na Pohorju, Občina Tržič, Občina Šempeter - Vrtojba, Občina Žiri in Občina Žirovnica), vendar sloj za soglasja v katastru nepremičnin še ni viden.
Postopek za izdajo soglasja za spreminjanje mej parcel določa ZUreP-3 (197. člen).
Spreminjanje mej parcel na območjih stavbnih zemljišč, kjer je sprejet »poseben« odlok po 196. členu ZUreP-3
Če občina sprejme odlok o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele po 196. členu ZUreP-3, s tem poda pogoje, izjeme in območje, na katerem je za spreminjanje meje zemljiške parcele obvezna pridobitev soglasja. Poleg sprejetja odloka pa mora še omejitve vpisati v kataster nepremičnin.
ZKN določa, da v primeru, ko predpis ali posamični akt določa omejitve spreminjanja meje parcele, se mora omejitev vpisati v kataster nepremičnin, saj je lahko samo na ta način zagotovljeno njeno upoštevanje v katastrskih postopkih spreminjanja mej parcel.
ZKN kot pogoj za izvedbo tega vpisa določa, da mora biti omejitev v predpisu ali posamičnem aktu opredeljena tako, da jo je mogoče izkazati za posamezno parcelo. To je mogoče storiti na dva načina: parcele se v predpisu ali posamičnem aktu navedejo z njihovimi identifikatorji ali pa se omejitev določi z območjem, ki ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin.
Za katero parcelo je treba pridobiti soglasje, je torej razvidno iz podatkov katastra nepremičnin. Podatki so vidni tako v IS Katastru kot tudi v javnem vpogledu in v vpogledu za registrirane uporabnike.
Slika 8: Prikaz območij z omejitvijo spreminjanja mej v katastru nepremičnin – Vir: javni vpogled v podatke katastra nepremičnin.
Pravila za izvajanje katastrskih postopkov na stavbnih zemljiščih
ZUreP-3 (195.a člen) opredeljuje, da če prostorski izvedbeni akt za območja stavbnih zemljišč določa pravila glede velikosti in oblik gradbenih parcel, se katastrski postopki, s katerimi se spreminjajo meje parcel, ne smejo izvajati v nasprotju s temi pravili. Geodetska podjetja morajo upoštevati določila tega člena na vseh stavbnih zemljiščih, ki niso:
• opredeljena v katastru nepremičnin kot gradbene parcele stavb,
• vključena v pozidana zemljišča stavb v ESZ, ki je že uveljavljena in
• opredeljena v odlokih o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele po 196. členu ZUreP-3.
Za izvajanje katastrskih postopkov na zgoraj naštetih območjih mora geodetsko podjetje pridobiti soglasje za spreminjanje mej.
Poleg tega geodetskim podjetjem ni treba upoštevati pravil iz izvedbenih prostorskih aktov, če izvajajo postopke spreminjanja mej na podlagi projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ter v projektne dokumentacije za legalizacijo.
Geodetsko podjetje pridobi podatke o podrobnejši namenski rabi prostora in enoti urejanja prostora iz prostorskega informacijskega sistema in na podlagi teh podatkov iz prostorskega izvedbenega akta pridobi tudi podatek o velikosti in obliki gradbene parcele, če jo le ta opredeljuje.
Slika 9: Podatki, ki so osnova za upoštevanje določil 195.a člena.
Če velikost in oblika novonastalih parcel ustrezata pogojem iz prostorskega akta, geodetsko podjetje izvede postopke spreminjanja mej.
Če velikost novonastalih parcel NE ustreza pogojem iz prostorskega akta in se katastrski postopek spreminjanja mej izvaja na območjih nezazidanih stavbnih zemljišč, geodetsko podjetje ne izvede postopka spreminjanja mej.
Slika 10: Izvedba parcelacije ob upoštevanju določil 195.a člena.
Če velikost novonastalih parcel NE ustreza pogojem iz prostorskega akta in se katastrski postopek spreminjanja mej izvaja na območjih pozidanih stavbnih zemljišč iz ESZ, ki še ni uveljavljena, je pred odločitvijo, ali bomo izvedli katastrski postopek ali ne, potrebno preveriti še dodatne podatke.
Če obstoječa parcelna in lastniška struktura onemogočata upoštevanje pravil o velikosti gradbene parcele, je treba preveriti ali je v prostorsko izvedbenem aktu določilo, da je treba pri določitvi gradbene parcele upoštevati obstoječo lastniško in parcelno strukturo. Če akt to dikcijo navaja, geodetsko podjetje navede v strokovnem poročilu, da velikost ni skladna z določili o velikosti gradbene parcele zaradi upoštevanja obstoječega lastniškega in parcelnega stanja.
Pripravila:
mag. Marijana Vugrin, univ. dipl. inž. geod.
___________________________________________________________________
17. decembra 2026 na IZS organiziramo izobraževanje: Evidenca stavbnih zemljišč – pridobivanje soglasij za spreminjanje mej pripadajočih zemljišč stavb, na katerem bodo predstavljene novosti, sprejete v letu 2027, in sicer bo potrebno pridobivati tudi soglasja za spreminjanje mej parcel, ki so obenem tudi meje PZ stavb. V IS kataster bo v januarju 2027 dodan dodaten sloj omejitev, ki ga bodo morala geodetska podjetja upoštevati.
Predavali bosta mag. Marijana Vugrin, univ. dipl. inž. geo. in Ajda Kafol Stojanović mag. prost. načrt.
Na predavanje v ŽIVO se lahko prijavite TUKAJ
Na SPLETNI PRENOS se lahko prijavite TUKAJ
Nazaj