Ujeti med dizajnom in funkcionalnostjo
Kako vzpostaviti učinkovito sodelovanje med strojnimi in elektro projektanti (SEP) ter arhitekti in zakaj so stavbe boljše, če SEP in arhitekti med seboj učinkovito sodelujejo.
Zagotovo se je že vsak od projektantov SEP znašel v »bitki« z arhitektom. Na eni strani arhitektove stroge zahteve po dizajnu, na drugi strani potreba po zagotavljanju funkcionalnosti in smotrni umestitvi inštalacij. Proces usklajevanja je neobhoden in ga je potrebno vzeti v zakup. Včasih nam ta proces po nepotrebnem vzame preveč časa, ki bi ga raje preusmerili vsak v svoje neposredno delo in je istočasno zelo utrujajoč. Najslabši rezultat take »bitke« je slabo koordiniran projekt, ki svoje napake naplavi v fazi izvedbe in povzroči nepotrebne in nemalokrat visoke stroške.
Najpogostejši izzivi med SEP in arhitekti vključujejo:
• Velikost (višina) spuščenih stropov
Inštalacijski sistemi zahtevajo dovolj prostora za napeljave (kanali, cevi, kabli), kar lahko povzroča konflikte pri višini spuščenih stropov, ki jo predvidijo arhitekti. Navadno je prostor v spuščenem stropu zasičen z inštalacijami in nemalokrat to privede do nezmožnosti montaže, kaj šele vzdrževanja inštalacij.
• Velikost instalacijskih jaškov in vertikalnih poti
Velja enako kakor za spuščene stropove. Tu je pomembna tudi lokacija vertikalnih jaškov. Če so stene jaškov nosilne, je zaradi omejene velikosti prebojev težje izdelati odcepe iz jaška. Če je jašek neugodne oblike, prav tako ne omogoča veliko manevrskega prostora za izvedbo odcepov. Enako velja, če je jašek obdan s stopniščem ali dvigalom.
• Velikost strojnic in ostalih tehničnih prostorov
Strojnice morajo biti dovolj velike, da je vanje možno postaviti vso potrebno opremo in razvode (na kar se večkrat pozabi) ter da je istočasno omogočeno vzdrževanje, kar lahko zahteva več prostora, kot je predvideno v arhitekturnem načrtu.
• Višina tlaka in debeline sten za razvode
Vse večje število napeljav in ostrejše zahteve po debelini toplotne izolacije napeljav, privedejo do situacije, ko višina razpoložljivega tlaka ali debelina stene ne omogoča več niti osnovnega razvoda, kaj šele križanje inštalacij.
Pravilno vgrajeni sistemi inštalacij ne zagotavljajo le učinkovitega delovanja stavbe in njene varnosti, ampak tudi izboljšujejo uporabniško izkušnjo. Nemalokrat sem se srečal z upravičeno pripombo uporabnikov, da je zaradi premalo zagotovljenega prostora v strojnicah oteženo, ali v nekaterih primerih onemogočeno, ustrezno vzdrževanje naprav.
Uspešno sodelovanje med SEP in arhitekti je ključnega pomena za uspešno izvedbo projektov zato se večkrat sprašujem kako to, da v vseh teh letih še nismo uspeli doseči nekega splošnega konsenza med SEP in arhitekti. V nadaljevanju bom predstavil moje videnje kako naj bi potekalo zgledno sodelovanje, da bo rezultat za vse deležnike v procesu načrtovanja zadovoljiv.
1. Sodelovanje v zgodnjih fazah projekta
Inženirji SEP moramo z arhitekti sodelovati že v najzgodnejših fazah projekta, da se zagotovi brezhibna integracija sistemov v arhitekturni načrt. Arhitekti nas k sodelovanju večkrat povabijo prepozno, ko je zgradba že zasnovana do te mere, da dopušča le manjše popravke. Zato moramo tudi sami poskrbeti, da se pravočasno vključimo v proces načrtovanja. Pravočasna interakcija se vsakič izkaže za zelo učinkovito in zagotavlja, da so inštalacije lahko zasnovane tako, da dopolnjujejo arhitekturni načrt, namesto da bi ga ovirali. S tem se izognemo dragim in časovno potratnim spremembam ter zamudam v kasnejšem procesu načrtovanja in izvedbe.
Z vključitvijo vseh deležnikov v začetne razprave o načrtovanju, arhitekti pridobijo dragocen vpogled v tehnične vidike projekta in si lažje predstavljajo potrebe po koridorjih in tehničnih prostorih.
2. Arhitektom utemeljiti potrebe za inštalacije
Zelo bi si želel, da bi se za arhitekte spoznavanje inštalacij pričelo že v času njihovega študija. Na način, da bi pridobili splošno znanje o vrstah inštalacij in naprav ter istočasno vpogled o potrebnem prostoru, ki ga inštalacije potrebujejo.
Arhitektom predstavimo (in tudi sami uporabljajmo) priporočila ali navodila kot npr. smernica VDI 3803 kjer so prikazane minimalne potrebe prostorov, spuščenih stropov in jaškov v sistemih centralnega prezračevanja.
Pred leti je eno od podjetij iz področja strojništva izdalo priročno orodje za določitev velikosti strojnic za različne tipe objektov in različne namene (energetika, prezračevanje). Takšno orodje lahko izdelamo tudi sami in ga že v začetni fazi načrtovanja predstavimo arhitektom.
Potrebno je zavedanje in ga ustrezno predstaviti arhitektom, da postavitev opreme v strojnico še ne pomeni, da je ta dovolj velika. Zraven je potrebno upoštevati še manipulativni prostor, prostor za zamenjavo in iznos posameznih delov (npr. pri klimatih), prostor za razvode vseh disciplin (kanali, cevi, kabelske police), prostor za dodatno opremo (elektro omare, ekspanzijske posode, črpalke, ventili s pogoni,…).
Križanje inštalacij v jaških in spuščenih stropovih zahteva svoj (dodatni) prostor. Izdelajmo tipske detajle, ki jih lahko uporabimo pri dokazovanju potrebnega prostora.
Izognimo se situacijam, da pod pritiskom sklepamo kompromise za katere nismo sigurni ali so izvedljivi kot npr. težko izvedljivi detajli, prilagajanje inštalacij na cm natančno, »bodo že nekako izvedli« ipd.. V kolikor se nam že v začetku poraja dvom, se v veliki večini nato izkaže, da ti kompromisi dejansko niso izvedljivi.
3. Dobra začetna zasnova inštalacij
Pri začetni zasnovi inštalacij je pomembno, da SEP s precejšnjo natančnostjo določimo potrebe po toplotni in hladilni moči, na grobo določimo velikost opreme in posledično potrebne razvode. Izkušeni projektanti imajo pri tem prednost vendar bi si moral vsak projektant (tudi tisti manj izkušen) vzeti dovolj časa in s premišljenim pristopom zagristi v začetno zasnovo. To je vedno dobro vložen trud. Razmislite o tem, kaj je šlo dobro in kaj narobe v prejšnjih projektih in to upoštevajte pri zasnovi novega projekta.
Pri načrtovanju potrebnega prostora za inštalacije je potrebno pozornost posvetiti sledečim faktorjem:
- transportne poti za vnos naprav (zadostna širina hodnikov, dostop z dvigalom, širina vrat,..)
- potrebni odmiki napeljav (medsebojni odmiki in odmiki od sten), da je omogočena vgradnja (varjene, uporaba orodja,…). Ta del je večkrat preveč poenostavljen in končni rezultat je lahko neizvedljivost inštalacij.
- upoštevati oz. predvideti križanja inštalacij, padce napeljave za potrebe odzračevanja ali zaradi pretočnosti (npr. kanalizacija).
- dostopnost inštalacij in opreme za potrebe vzdrževanja.
- velikost prebojev za vgradnjo požarnih loput. Premalo upoštevano dejstvo, da je za pravilno vgradnjo požarnih loput predpisan odmik od stene in stropa kar dodatno zniža višino spuščenih stropov.
- ostali izzivi, ki so večinoma že opisani v zgornjem delu zapisa.
Za pridobivanje tovrstnih izkušenj bi bil zagotovo dobrodošel kakšen obisk gradbišča kjer bi se lahko v živo seznanili s problemi in izzivi pri montaži naprav. Papir prenese marsikaj, v praksi pa je slika lahko povsem drugačna.
4. Jasno in pogosto komuniciranje
Komunikacija je ključna za vsako uspešno sodelovanje, še posebej med arhitekti in inženirji, ki imajo različne perspektive in prioritete. Svoja pričakovanja, predpostavke, omejitve in povratne informacije bi morali jasno in pogosto komunicirati skozi celoten projekt. Uporabljajmo razumljiv jezik. Poslušajmo mnenja in pomisleke drug drugega ter spoštujmo strokovnost in izkušnje vsakega posameznika.
5. Iskanje kompromisa in soglasja
Včasih se lahko znajdemo v situacijah, kjer imamo različna mnenja ali preference o tem, kako doseči cilje projekta. V takih primerih bi morali poskusiti najti kompromis ali soglasje, ki zadovolji obe strani in ustreza zahtevam projekta. Osredotočiti se moramo na problem, ne na osebo, in uporabljati objektivna merila ter dokaze za podporo svojim argumentom. Prav tako bi morali razmisliti o vplivu vaših odločitev na proračun projekta, časovni načrt, kakovost in varnost.
Če ne moremo doseči kompromisa ali soglasja sami, bi lahko potrebovali vključitev tretje strani, ki bo pomagala rešiti spor. To je lahko naročnik, nadzornik ali drug strokovnjak, ki lahko ponudi usmerjanje, posredovanje ali arbitražo.
6. Uporaba naprednih orodij
Uporaba BIM (Building Information Modeling) programske opreme je učinkovito orodje za izboljšanje komunikacije in usklajevanja med različnimi disciplinami, saj omogoča 3D modeliranje, pregled nad inštalacijami ter lažje reševanje potencialnih konfliktov v zgodnjih fazah projekta.
Avtor: Peter Blažek, univ.dipl.inž.str.