INŽ.BLOG

Šumi: Kapniki v gradbeni jami

S centrom najlepšega mesta sem povezana verjetno zato, ker je moja mama živela na Rimski cesti in moj oče na Igriški ulici, oba v neposredni bližini Šumija. Mama mi je še nedavno, ko sva se sprehajali v tem delu centra, omenila, da so po današnji Slovenski ulici otroci včasih kotalkali in tako se pogosto zamislim, kako različen način življenja smo imeli v primerjavi z našimi starši. Da je bil v starem Šumiju včasih kultni lokal, kjer so globoko razmišljujoči posamezniki družbe popivali, kadili in razpravljali o umetnosti, družbi in politiki, mi ni omenjala. O tem berem danes, ko tega lokala že desetletja ni več in na njegovem mestu zadnje leto in pol raste velik objekt, katerega investitor je Šumijev kvart, v lastništvu KD Group. V objektu bodo hotel s štirimi zvezdicami, stanovanja v velikosti do 215 m^2, gostinski prostori, v kleti bosta garažna hiša s približno 350 parkirnimi prostori in živilska trgovina. Nadzemni del objekta bo dolg 115 m, širok od 30 do 50 m, visok pa 28 m.

V poslovno-stanovanjski objekt Šumi bo vgrajenega približno 30.000 m ³ betona in 4.700 t armaturnega jekla. V objektu bodo hotel s štirimi zvezdicami, stanovanja v velikosti do 215 m^2, gostinski prostori, v kleti bosta garažna hiša s približno 350 parkirnimi prostori in živilska trgovina. Nadzemni del objekta bo dolg 115 m, širok 30-50 m, visok pa 28 m.

Ko se z mladim gradbenim inženirjem glavnega projektanta Elea iC Markom Brozovičem, ki se ponaša z doktoratom znanosti, približujem objektu, se spominjam rumenkaste zgradbe z zelenkastimi polkni, na kateri je bilo napisano Šumi. Zdaj vidim na gradbišču ogromno armature, to so tiste rjasto kovinske palice ali mreže, vidim pa tudi že stebre, mimo katerih se bomo verjetno v času božiča 2021 že lahko sprehajali.

Dr. Marko Brozovič, inženir gradbeništva, sodelavec vodje projekta Šumi: Zanimivo je, da se vseh 147 takih pilotov premera 80 cm, ki segajo od nivoja terena do globine približno 20 m,, in so med izvajanjem gradbene jame podpirali razporne plošče, na koncu odstrani in nadomesti s končnimi AB stebri.

Prideva do pisarne vodje gradnje, gospoda Janeza Seničarja, pooblaščenega inženirja. S ponosom mi takoj pove, da ima danes na Inženirski zbornici Slovenije njegov sodelavec izpit za pridobitev naziva pooblaščeni inženir. Gospoda Seničarja se čez čas drznem vprašati, če je na gradbišču kaj delavcev, ki delajo na črno. Pove mi, da takšnih ni. Iz CGP-ja, od koder on prihaja, jih je le pet in vsi imajo urejena delovna razmerja. Ostali delavci prihajajo od podizvajalcev, ki so po pogodbi z glavnim izvajalcem dolžni zaposlovati le delavce z urejenimi delovnimi razmerji, glavni izvajalec pa tega nima pravice preverjati.

Z Markom se že sprehajava po plošči nad pritličjem. Paziti moram, kam stopim. Preizkusim se v ravnotežju, medtem ko hodim po armaturni mreži. »Sva na gradbišču Šumi, na plošči nad pritličjem, kjer trenutno polagajo armaturo, za jutri pa je predvideno betoniranje,« začne s predstavitvijo. »Objekt Šumi bo imel štiri kletne etaže, pritličje in šest nadstropij, skupaj približno 46.000 m2. V konstrukcijo bo na koncu vgrajenega približno 30.000 m³ betona in 4.700 t armaturnega jekla. Med izkopom gradbene jame, torej, za štiri kleti, je bilo izkopane 80.000 m3 zemljine, ki je bila odpeljano na deponijo.«

Zanima me, kaj je za gradbene inženirje pri tem projektu najbolj zanimivo, in takoj pove, da izvedba gradbene jame, ki je že končana, saj je objekt zgrajen do kote +/-0.00. »Ta del gradnje je trajal leto in pol, sedaj pa je predvidena po časovnici še polovica leta, torej, nekje do božiča, da se konstrukcija konča.« Opazim, da me delavci na »strehi pritličja« opazujejo in predpostavljam, da se sprašujejo, kaj za ena ženska v obleki za v slaščičarno je zdaj prišla na njihov kraj. Počutim se privilegirana, da lahko stojim na tej »strehi«, opazujem okolico, ki je sicer mimoidočim s Slovenske ceste skrita.

Z Markom se odpraviva v kletne prostore, ki so se gradili z vrha navzdol, kar je tudi v gradbeništvu redko in posebno. »Res je, Jana,« mi pritrdi gradbeni inženir, ki tesno sodeluje pri delu tega objekta s pooblaščenim inženirjem Andrejem Pogačnikom, odgovornim za načrt gradbenih konstrukcij pri tem objektu. »Najprej se je naredila obodna diafragma, hkrati pa so se izvajali armiranobetonski piloti. Pri izkopu za pilote se ni uporabilo izplake ali zaščitne cevi, zato se je beton razlezel v nepravilne oblike.« Res imajo obliko velikanov iz podzemlja, spominjajo namreč na kapnike, pomislim in poslušam sogovornika: »Zanimivo je, da se vseh 147 takih pilotov, ki segajo od nivoja terena do globine približno dvajset metrov, in so med izvajanjem gradbene jame podpirali razporne plošče, na koncu odstrani. To pomeni, da se trenutno tri km armiranobetonskih pilotov odstranjuje, ker je konstrukcija kleti praktično končana.«

Pri betonskih pilotih se ni uporabilo izplake ali zaščitne cevi, zato se je beton razlezel v nepravilno obliko.

Oziram se po prostoru, v katerem lovim zanimive gradbeno industrijske slike. Razmišljam o sosedih, ki so le nekaj centimetrov oddaljeni od objekta, ki nastaja. Razmišljam o še danes živih gledališčnikih, slikarjih, literatih, novinarjih, glasbenikih, filozofih, ki so del svojega življenja preživeli prav tu – v starem Šumiju. Sprašujem se, ali jih bo Šumijev kvart povabil, da si med prvimi ogledajo novo pridobitev. Razmišljam o investitorju, ki zaključuje objekt s hotelom v času, ko je turizem že v krizi in ostali del življenja ostaja negotov. In sprašujem se, kako bi moja mama in oče, če bi bila še tu, sprejela Šumijev kvart v sodobni obleki.

Mag. Jana Lutovac Lah zapisuje svoja doživetja s srečanj z našimi člani in njihovimi sodelavci. Po osnovni izobrazbi je sociologinja, več kot desetletje je delovala v novinarstvu.