Razstava z naslovom Reka Soča in njeni mostovi
Dne 13. maja 2025 je bila v Gorici (Italija) ob prisotnosti številnih obiskovalcev odprta razstava o mostovih na reki Soči. Razstava zajema pregled in prikaz 23 najpomembnejših mostov na reki Soči od njenega izvira v Trenti pa vse do njenega izliva v Jadransko morje v Italiji. Soča, katere tok je dolg 136 km, samo v Sloveniji teče skoraj 100 km. Razstavo sta v odličnem sodelovanju pripravili Inženirska zbornica Slovenije in italijanski kolegi inženirji iz Gorice, združeni v Red inženirjev Province Gorica (Ordine degli ingegneri della Provincia di Gorizia).
Do otvoritve razstave je prišlo po temeljitih pripravah obeh soorganizatorjev, ki so trajale skoraj eno leto. Prvič je bilo na skoraj 40 velikih razstavnih panojih videti pregled pomembnejših mostov na celotni reki Soči, ki se nahajajo tako v Sloveniji kot v Italiji. Na slovenskem delu reke Soče je na razstavi predstavljenih 9 mostov, na italijanskem delu Soče pa 13 mostov. Mostov je na celotnem toku reke Soče seveda precej več, samo v Sloveniji naj bi jih bilo 53, manjših in večjih.
Težava pri zbiranju gradiva o posameznih mostovih je bila v tem, da je bilo zelo težko zbrati razpoložljivo gradivo oz. dokumente o gradnji posameznih mostov, tudi najnovejših, ki so nastali šele pred 40 leti. Ta izkušnja je pokazala kako pomembno je arhivirati načrte posameznih mostov, oziroma vseh objektov. Pokazalo se je, da posamezni dokumenti niso hranjeni na enem mestu, pač pa v različnih ustanovah, ki hranijo arhivsko gradivo. O nekaterih starejših mostovih pa ni ohranjenih nobenih zanesljivih virov ali zapisov in je bilo zato potrebno za starejše mostove zbrati podatke iz več različnih virov ter jih nato sistematično urediti.
Sam sem bil avtor in nosilec priprave razstavnega gradiva za celoten slovenski del. Projekt priprave gradiva je bil kar obsežen, saj je posamezne zgodovinske fotografije prispevalo kar 5 slovenskih ustanov, ki se ukvarjajo s hranjenjem zgodovinskega gradiva. Dokumentarne fotografije so za razstavo prispevale naslednje institucije: Tolminski muzej, Kobariški muzej, Goriški muzej, Pokrajinski arhiv Nova Gorica in Park vojaške zgodovine iz Pivke.
Na razstavi je tudi več fotografij priznanih fotografov. Gre za umetniške fotografije, ki razstavi dajejo barvit in slikovit pregled mostnega bogastva reke Soče. Več fotografij je bilo posnetih tudi z dronom. Tovrstne fotografije so še posebej zanimive, ker lahko zajamejo v celoti tudi večje mostove, hkrati pa najbolje prikažejo vpetost mostov v njihovo okolje.
Prikaz mostov na slovenski strani se prične s predstavitvijo filmskega mostu Beruna, ki je bil leta 2007 zgrajen v neposredni bližini Bovca za potrebe snemanja filma družbe Walt Disney z naslovom Princ Kaspijan. Most je fantazijska kopija nekdanjega rimskega mostu preko reke Ren, ki ga je dal zgraditi rimski imperator Julij Cezar. Most je bilo potrebno po snemanju filma porušiti in danes ne obstaja več.
 |
| Slika 1: Filmski most Beruna pri Bovcu |
Naslednji prikazan most je Napoleonov most pri Kobaridu na poti v Drežnico. To je bil v zadnjih štirih stoletjih najbolj napadan in največkrat porušen most od vseh mostov na Soči. Prav v vseh vojnah, od beneških vojn s Habsburžani naprej je bil stalna tarča napadov, posebej še med prvo svetovno vojno. Zanimiv je tudi most v Mostu na Soči, to je v kraju, ki je po svojem najpomembnejšem mostu tudi dobil svoje ime. Most je ikona kraja in zanimivo je to, da so se krajani nedavno nazaj uprli prenovitvi mostu z razširitvijo, saj bi tako izgubili svojo krajevno znamenitost.
V Ajbi pri Kanalu se nahaja železniški most čez Sočo, zgrajen leta 1954, kmalu po drugi svetovni vojni na mestu, kjer je še do leta 1945 stal znameniti kamniti most Ajba. Prvotni, leta 1906 zgrajeni most na tem mestu na Bohinjski železnici, je bil eden najpomembnejših mostov v sistemu avstro ogrskih železnic, bil pa je tudi največji kamniti most z več loki na svetu. Imel je tri razmeroma plitve kamnite loke razpona po 40 m in en lok z razponom 30 m. Na tem mostu so po njegovih delnih porušitvah in v različnih časovnih obdobjih kar trikrat postavljali začasno jekleno premostitveno konstrukcijo tipa Roth Waagner. Več o tem znamenitem mostu si lahko preberete v Gradbenem vestniku, marec 2022. Povezava na članek avtorja Gorazda Humarja: https://www.zveza-dgits.si/gradbeni-vestnik-mar-2022/
 |
| Slika 2: Današnji most čez Sočo v Ajbi pri Kanalu. Foto: Damijan Simčič |
Ikona kraja je tudi most čez Sočo v Kanalu, brez katerega ni praktično niti ene razglednice kraja in sam most je središčna točka samega Kanala. Na most so krajani zelo navezani, Kanal pa je postal dodatno znan po skokih v Sočo, ki jih vsako poletje prirejajo v Kanalu.
Cestni most čez Sočo v Desklah je zanimiva mostna montažna konstrukcija iz armiranega betona. Zgrajen je bil leta 1983. Posebnost pri projektiranju tega mostu je ta, da takrat v Sloveniji zaradi drznega pristopa k mostni konstrukcijski rešitvi ni bilo možno najti revidenta projekta in je zato revizijo izdelal hrvaški inženir dr. Vinko Čandrlič, ki je takrat sodeloval pri gradnji mostu na Krk. Zapis o gradnji mostu je možno dobiti v Gradbenem vestniku, marec 1983.
Kralj vseh mostov na Soči je nedvomno železniški most v Solkanu, most z največjim kamnitim lokom na svetu, z razponom loka, ki znaša 85 metrov. To je zelo verjetno tudi most z najbogatejšo in najpestrejšo zgodovino med vsemi mostovi tudi v svetovnem merilu. Nastal je leta 1906 kot ključni objekt Bohinjske proge, ki je bila del 2. železniške povezave avstrijskega industrijskega zaledja s pristaniščem v Trstu. Lok so avstrijski inženirci med umikom razstrelili leta 1916, ponovno pa so ga v le delno spremenjeni obliki zgradile italijanske železnice leta 1927. Med 2. svetovno vojno je doživel in preživel šest zavezniških letalskih napadov ter se ohranil do današnjih dni. Dodatna zanimivost tega mostu pa je, da je na njem bila pred porušitvijo loka postavljena litoželezna secesijska ograja izrisana v ateljeju znamenitega dunajskega arhitekta Otta Wagnerja, nekateri podatki pa dajo slutiti, da bi avtor te ograje utegnil biti celo Jože Plečnik.
 |
| Slika 3: Železniški most v Solkanu z največjim kamnitim lokom med mostovi. Foto: Simon Monfardini |
Še en zanimiv most je v Solkanu, le nekoliko nižje od železniškega mostu – to je cestni most v Brda na tako imenovani Osimski cesti, ki iz Solkana preko italijanskega ozemlja pelje v Goriška Brda. Most in z njim cesta v Brda sta nastala na osnovi pred 50 leti podpisanih osimskih sporazumov med takratno Jugoslavijo in Italijo. Gre za 238 m dolg armiranobetonski ločni most z lokom razpona 102 m. Gradnja loka je potekala preko podpornega odra iz železnih cevi v obliki dvokrake pahljačaste oblike.
Le nekoliko nižje se tik ob meji z Italijo in nad Kajakaškim centrom Solkan nahaja še zadnji most na slovenskem delu Soče. To je brv za pešce in kolesarje, ki je obešena na dve jeklenici z razponom 120 metrov. Preko brvi vodi kolesarska pot navzgor po desnem bregu reke, ki je najverjetneje ena od najlepših kolesarskih poti v Evropi.
Zanimiv je tudi italijanski del razstave s predstavitvijo 14 mostov med katerimi velja posebej opozoriti predvsem na dokumente, slike in risbe nekdanjega rimskega mostu preko Soče, ki je stal 5 km južno od Gorice na Majnici. Gre za prikaz preko 200 m dolgega kamnitega mostu, ki je povezoval rimski imperij na apeninskem polotoku z njegovim vzhodnim delom. Ostanki temeljev tega mogočnega mostu so še danes vidni v koritu reke Soče, pred le nekaj leti pa je bil najden večji kamen z latinskim napisom, ki je stal na mostu.
Razstava se zaključuje s prikazom le črnobelih fotografij, ki prikazujejo vse porušene mostove na Soči v vseh vojnah tako na slovenskem kot na italijanskem delu reke Soče. Do tega slikovnega izbora je prišlo šele v zaključni fazi priprave razstave, ko smo na mizo dali slike vseh porušenih mostov na Soči. Slike sva uredila skupaj z italijanskim kolegom Edinom Valcovichem in na osnovi prikaza vsega strahovitega uničenja mostov posebej še v prvi svetovni vojni prišla do zaključka, da morajo te fotografije uničevanj mostov vzbuditi klic k temu, da se kaj takega ne ponovi več. S tem je razstava dobila še dodaten pomen in novo dimenzijo, saj s prikazom teh fotografij hkrati pošilja še mirovno sporočilo in klic k trajnemu miru.
Predvideno je, da bo jeseni 2025 razstava o mostovih na Soči obiskala tudi Slovenijo.
Pripravil:
Gorazd Humar, univ. dipl. inž. grad.